V članku avtorji najprej opišejo različne delovne procese v možganih (npr. alostaza, napovedna obdelava, interocepcija in afekt), čemur sledi osredotočen pregled teorije konstruiranih čustev, z namenom novejšega razumevanja čustev. Na podlagi teoretičnega okvira nato predpostavljajo, kako je lahko konstrukcija spremenjene kategorije čustev sestavni del patofiziologije funkcionalne nevrološke motnje in z njo povezanih funkcionalnih somatskih simptomov.
Članek povzema rezultate prvega sestanka mednarodne delovne skupine FND Neuroimaging Workgroup, ki je potekal virtualno 17. junija 2020, da bi ocenili stanje nevroznanstvenih raziskav na tem področju. Avtorji najprej na kratko povzamejo modele nevronskih vezij pri osebah s FNM, nato pa podrobno opisujejo raziskovalne pristope, ki so jih raziskovalci uporabljali do danes (npr. karakterizacija kohorte; premisleki kontrolne skupine; funkcijsko slikanje nevronov na podlagi nalog; omrežja v stanju mirovanja; strukturno nevroslikanje; biomarkerji resnosti simptomov in tveganja za bolezen; in napovedovalci odziva na zdravljenje in prognoze.) Nazadnje orišejo raziskovalni načrt, s katerim pojasnjujejo patofiziologijo FNM in poskušajo pomagati pri razvoju novih biološko in psihološko utemeljenih zdravljenj.
Članek na pregleden način razloži osnovne informacije o funkcionalni nevrološki motnji (definicija, diagnosticiranje na podlagi pozitivnih diagnostičnih znakov, psihološke ranljivosti kot dejavnik tveganja in ne nujno kot vzrok, primer diagnoze in obravnave pacienta). V članku se nahaja tudi pregledna infografika z osnovnimi informacijami ter na razumljiv način razloženi pozitivni diagnostični znaki. Članek so tudi pregledale vodilne FNM organizacije (FND Hope, FND Action, FND Dimensions, FND friends) z namenom promoviranja strokovnega jezika, ki ne obtožuje ali predpostavlja psihološke vzročnosti za diagnozo FNM.
V pričujočem članku avtorji izpostavijo pomemben napredek na področju raziskovanja motorične funkcionalne nevrološke motnje (mFNM; natančneje funkcionalne motnje gibanja in funkcionalne oslabelosti okončin in/ali obraza), ki se je zgodil v zadnjih desetih letih (med leti 2011 in 2020). Članek se tako nanaša na nedavne spremembe v razumevanju diagnosticiranja, mehanizmov in etioloških dejavnikov v ozadju mFNM, zdravljenja ter še vedno prisotne stigmatizacije. Avtorji tudi predlagajo prihodnje usmeritve za nadaljnji razvoj razumevanja motnje.
Čeprav se je v zadnjem letu znatno povečala baza dokazov o patofiziološkem, nevroznanstvenem in biosociopsihološkem modelu FNM, med zdravstvenimi delavci še vedno ostaja predpostavka, da pacienti s FNM simulirajo svoje simptome. V pričujočem članku avtorji predstavijo vrsto razpoložljivih dokazov, ki na jasen način ustvarijo ločnico med FNM in simuliranjem.
V članku avtorja podajata številne argumente, s katerimi poskušata zagotoviti jasno ločnico med pacienti s FNM in pacienti, ki niso verodostojni pri poročanju simptomov in se pretvarjajo. Članek omogoča dobro teoretično podlago, kateri lahko sledijo klinični in akademski delavci pri obravnavanju, diagnosticiranju in zdravljenju pacientov s FNM.
V članku avtorji najprej opišejo različne delovne procese v možganih (npr. alostaza, napovedna obdelava, interocepcija in afekt), čemur sledi osredotočen pregled teorije konstruiranih čustev, z namenom novejšega razumevanja čustev. Na podlagi teoretičnega okvira nato predpostavljajo, kako je lahko konstrukcija spremenjene kategorije čustev sestavni del patofiziologije funkcionalne nevrološke motnje in z njo povezanih funkcionalnih somatskih simptomov.
Članek povzema rezultate prvega sestanka mednarodne delovne skupine FND Neuroimaging Workgroup, ki je potekal virtualno 17. junija 2020, da bi ocenili stanje nevroznanstvenih raziskav na tem področju. Avtorji najprej na kratko povzamejo modele nevronskih vezij pri osebah s FNM, nato pa podrobno opisujejo raziskovalne pristope, ki so jih raziskovalci uporabljali do danes (npr. karakterizacija kohorte; premisleki kontrolne skupine; funkcijsko slikanje nevronov na podlagi nalog; omrežja v stanju mirovanja; strukturno nevroslikanje; biomarkerji resnosti simptomov in tveganja za bolezen; in napovedovalci odziva na zdravljenje in prognoze.) Nazadnje orišejo raziskovalni načrt, s katerim pojasnjujejo patofiziologijo FNM in poskušajo pomagati pri razvoju novih biološko in psihološko utemeljenih zdravljenj.
Čeprav se je v zadnjem letu znatno povečala baza dokazov o patofiziološkem, nevroznanstvenem in biosociopsihološkem modelu FNM, med zdravstvenimi delavci še vedno ostaja predpostavka, da pacienti s FNM simulirajo svoje simptome. V pričujočem članku avtorji predstavijo vrsto razpoložljivih dokazov, ki na jasen način ustvarijo ločnico med FNM in simuliranjem.
V članku avtorji preučujejo psihološke in biološke vidike FNM, z nevroznanstvenega vidika. Naslovijo tudi raziskave o vplivu psiholoških stresorjev in raziskujejo nevrobiološke mehanizme konverzije travmatičnih dogodkov v fizične simptome.
Ta članek na kratko obravnava pet prizadetih konstruktov v FNM: obdelavo čustev (vključno z opaznostjo), agentnost, pozornost, interocepcijo in napovedno obdelavo/sklepanje. Osnovna nevronska vezja vključujejo opaznost, multimodalno integracijo in omrežje pozornosti. Simptomi vsakega bolnika izhajajo iz disfunkcije v več omrežjih in z njimi povezanih procesih.
Fizioterapija ima ključno vlogo v multidisciplinarni obravnavi in zdravljenju FNM. V članku avtorji temeljito predstavijo smernice za izvajanje fizioterapije pri pacientih z motoričnim podtipom FNM, saj obstajajo posebne fizioterapevtske tehnike, ki so še posebej uporabne. Članek je bil napisan na podlagi priporočil fizioterapevtov, nevrologov in nevropsihiatrov, ki imajo veliko kliničnih izkušenj s FNM pacienti.
Članek povzema in opisuje fizioterapevtski pristop k zdravljenju funkcionalnih nevroloških motenj. Vključuje številne koristne nasvete in strategije za pomoč pri re-treniranju gibanja.
Psihološki pristopi k multidisciplinarni obravnavi FNM se izkazujejo za učinkovite, vendar od leta 2005 ni bilo narejenega sistematična pregleda študij, ki preučujejo učinkovitost psihoterapevtskih terapij za zdravljenje FNM. Pričujoči članek opisuje rezultate sistematičnega pregleda študij o učinkovitosti kognitivno-vedenjske in psihodinamske terapije.
Članek na pregleden način opisuje smernice nevropsihiatričnega zdravljenja FNM. Vključuje osnovne informacije o FNM kot tudi pregled najpogosteje uporabljenih psiholoških terapij.
V pričujočem članku so zapisana priporočila in smernice za zdravljenje funkcionalnih motenj govora, vključno s funkcionalnimi motnjami požiranja in kašlja. Priporočila so nastala na podlagi mednarodnega zbora strokovnjakov za govor in jezik, kateri posedujejo tudi strokovno znanje o funkcionalnih nevroloških motnjah. Strokovna priporočila služijo kot praktični smerokaz in izhodišče za nadaljnje raziskave na tem področju, z upanjem, da se bodo razvile nove oblike zdravljenj, ki temeljijo na znanstvenih dokazih.
V pričujočem članku so zapisana priporočila in smernice za delovne terapevte, ki predstavljajo pomemben del multidisciplinarne obravnave pacientov s funkcionalnimi nevrološkimi motnjami. Priporoča se, da zdravljenje temelji na biopsihosocialnem modelu, ki vključuje izobraževanje o diagnozi, rehabilitacijo in pomoč pri samo-upravljanju simptomov.
Članek podrobno opisuje Kompleksni regionalni bolečinski sindrom (KRBS) ter, kako se simptomatsko in etiološko gledano prekriva s funkcionalno nevrološko motnjo. Avtorji naslovijo tudi nekatere strategije zdravljenja.
V študiji so preučevali kvaliteto spanca tako pri pacientih s funkcionalno nevrološko motnjo kot tudi v ne-kliničnem vzorcu. Ugotovili so, da so motnje spanja značilne za tovrstno populacijo (kakovost in dolžina spanja).
