Diagnoza

Normaliziranje in pravilno sporočanje diagnoze je lahko že samo po sebi terapevtsko. Sporočanje FNM diagnoze naj bo podobno sporočanju katerega koli drugega nevro(psihološkega) stanja:

  • povejte ime diagnoze

  • pojasnite, na podlagi česa ste pacientu diagnosticirali to motnjo

  • na kratko podajte nekaj informacij o motnji ter njenih mehanizmih

  • povejte, da je motnja ozdravljiva in, da je najbolj optimalno multidisciplinarno zdravljenje

Pomembne iztočnice, ki jih je dobro upoštevati pri sporočanju diagnoze:

Kakšno terminologijo uporabiti?

Glede terminologije, se najbolj priporoča, da uporabite termin “funkcionalna nevrološka motnja”, saj je etiološko nevtralen, hkrati pa najbolj pravilen, saj ne napeljuje na absolutnost psihogenega vzroka. Pacientu pokažite pozitivne diagnostične znake (opisani zgoraj), saj bodo tako videli, da diagnoza ni bila narejena na podlagi izključevanja drugih nevroloških stanj, hkrati pa jim boste pokazali, da je njihovo stanje potencialno reverzibilno (npr. tehnike odvračanja pozornosti).

Uporaba analogij. Da ali ne?

Pri pojasnjevanju same motnje so koristne analogije kot je npr. PC model ali analogija programske in strojne opreme. Pacientu pojasnite, da je njihova strojna oprema nepoškodovana, medtem ko je v programski opremi prišlo do napake. Če pacienti doživljajo več različnih simptomov, jim lahko pojasnite, da je prišlo do “zrušitve programske opreme” in, da je eden izmed ciljev zdravljenja narediti “posodobitev v njihovem programskem sistemu”. Analogija programske in strojne opreme je sicer koristna in omogoča boljše razumevanje, vendar je hkrati nepopolna, saj ne obsega vseh dejavnikov, ki prispevajo k vzdrževanju motnje, zato se priporoča razlago dopolniti s PC modelom.

Verjamem vam!

Ključno je, da uporabljate jezik, ki ne odraža predsodkov, je sočuten in daje pacientu občutek, da je slišan in sprejet. Poudarite, da so simptomi, ki jih pacienti doživljajo, resnični in, da si jih ne domišljajo, saj to pomembno pripomore k vzpostavljanju zaupnega terapevtskega odnosa. Večina pacientov je imela negativne predhodne izkušnje z zdravstvenimi delavci, kjer jim je bilo rečeno, da imajo “vse le v glavi” in, da v resnici svoje simptome simulirajo. V zgodnji fazi diagnosticiranja je pomembno, da pacientu objasnite, da vsekakor aktivno in zavedno ne povzroča svojih simptomov, vendar ima pomembno vlogo v svojem okrevanju. Povejte mu, da je postal vaš ‘kopilot’ in, da bo zdravljenje učinkovito le če bo zavzel aktivno vlogo tekom samega procesa zdravljenja (Finkelstein idr., 2022).

Izobraževanje in pravilno pojasnjevanje psiholoških mehanizmov motnje

Sprejemanje in izobraževanje o sami diagnozi je eden izmed pomembnejših ključev do potencialnega okrevanja, zato je pravilno posredovanje diagnoze resnično pomembno! Zaradi zgodovinske stigme, ki preveva FNM, je koristno, da si vzamete čas in razložite psihološko ozadje motnje. Ključno je, da ne zamenjujete dejavnika tveganja (npr. psihološka travma ali stresen življenjski dogodek) za vzrok ter pojasnite, da ne obstajajo ločeni nevrološki in psihološki vzorci v možganih, temveč, da sta um in telo neločljivo povezana. Psihološki faktorji igrajo pomembno vlogo, vendar nekateri pacienti ne bodo poročali o potrebi po psihološki obravnavi, zato je pomembno, da jih ne silite in prepričujete, temveč jim potrdite, da bodo na naslednjem pregledu imeli možno razjasnjevanja kakršnihkoli dilem glede diagnoze.

Spodbuda k sodelovanju

Pacienta lahko tudi vprašate, kako zelo prepričan je v svojo diagnozo in, če ni 100% prepričan, ga vprašajte, kaj ga ‘zaustavlja’. Pomembno je, da spodbujate iskrenost in, da hkrati izražate brezpogojno sprejemanje in empatijo, kljub potencialnim nestrinjanjem. Pacienta tudi spodbudite, da postane aktiven ‘kopilot’ tako, da ga napotite na koristne spletne strani, kjer se nahajajo preverjene informacije o FNM, saj ga bo znanje opolnomočilo, hkrati pa bo pridobil dodaten vpogled v svoje simptome. Možnost ogleda ali branja zgodb preostalih pacientov, pa mu lahko da občutek, da ni sam in zadovolji njegovo potrebo po pripadnosti in slišanosti (Finkelstein idr., 2022).

Pri 28-letnem moškem postopoma pride do paralize in otrplosti leve noge po manjši a boleči poškodbi gležnja. Zdravniki niso našli organskega vzroka paralize, zato se je počutil zavrnjenega, saj so namigovali, da je vse v njegovi glavi. Imel je težko otroštvo a ni ustrezal kriterijem za diagnozo klinične depresije.

  • Obstajajo jasni pozitivni dokazi o diagnozi FNM z vzorcem šibkosti in telesnimi znaki, vključno s Hooverjevim znakom.

  • Pojasnite, da gre za funkcionalno nevrološko motnjo.

  • Pojasnite, da gre za potencialno reverzibilno stanje ter razložite, da strojna oprema ni poškodovana (hardware; možgani), medtem ko je motena programska oprema (software; centralni živčni sistem)

  • Zelo je zapleteno. Raziskujte dejavnike tveganja v pacientovem tempu in ne vašem. Pomislite, kako bi pojasnili vzrok možganske kapi pri nekdanjem kadilcu ali nekadilcu. Ne spreminjajte dejavnika tveganja v "vzrok" težave.

  • Pomembno je upoštevati druge preiskave, saj imajo ljudje s FNM pogosto druga zdravstvena stanja, ki lahko sprožijo ali povečajo njihovo ranljivost za motnjo.

  • Fizioterapija lahko pomaga pri ponovnem treniranju možganov, da gibi zopet postanejo samodejni in normalni. Psihološka terapija je koristna iz vidika razumevanja, zakaj se je motnja razvila in, kako lahko lajšamo simptome.

    • Adams, C., Anderson, J., Madva, E. N., LaFrance Jr, W. C., in Perez, D. L. (2018). You’ve made the diagnosis of functional neurological disorder: now what?. Practical neurology, 18(4), 323-330.

    • Aybek, S., in Perez, D. L. (2022). Diagnosis and management of functional neurological disorder. bmj, 376.

    • Bennett, K., Diamond, C., Hoeritzauer, I., Gardiner, P., McWhirter, L., Carson, A., in Stone, J. (2021). A practical review of functional neurological disorder (FND) for the general physician. Clinical Medicine, 21(1), 28.

    • Drane, D. L., Fani, N., Hallett, M., Khalsa, S. S., Perez, D. L., in Roberts, N. A. (2021). A framework for understanding the pathophysiology of functional neurological disorder. CNS spectrums, 26(6), 555-561.

    • Espay, A. J., Aybek, S., Carson, A., Edwards, M. J., Goldstein, L. H., Hallett, M., ... in Morgante, F. (2018). Current concepts in diagnosis and treatment of functional neurological disorders. JAMA neurology, 75(9), 1132-1141.

    • Finkelstein, S. A., Adams, C., Tuttle, M., Saxena, A., in Perez, D. L. (2022). Neuropsychiatric treatment approaches for functional neurological disorder: a how to guide. In Seminars in Neurology (Vol. 42, No. 02, pp. 204-224). Thieme Medical Publishers, Inc..

    • Finkelstein, S. A., Cortel‐LeBlanc, M. A., Cortel‐LeBlanc, A., in Stone, J. (2021). Functional neurological disorder in the emergency department. Academic Emergency Medicine, 28(6), 685-696.

    • Hallett, M., Aybek, S., Dworetzky, B. A., McWhirter, L., Staab, J. P., in Stone, J. (2022). Functional neurological disorder: new subtypes and shared mechanisms. The Lancet Neurology, 21(6), 537-550.

    • Stone, J., Burton, C., in Carson, A. (2020). Recognising and explaining functional neurological disorder. bmj, 371.

    • Stone, J., Carson, A., in Hallett, M. (2016). Explanation as treatment for functional neurologic disorders. Handbook of clinical neurology, 139, 543-553.