Slovar pojmov

A

  • Alzheimerjeva demenca je najpogostejša oblika demence, ki se kaže s sledečimi simptomi: postopna izguba spomina, težave s pozornostjo in reševanjem problemov, časovna in prostorska zmedenost, zmanjšana presoja in pravilnost odločanja, spremembe v osebnosti in čustvovanju (zmedenost, sumničavost, potrtost, anksioznost), ter okrnjenimi kognitivnimi sposobnostmi.

  • Anksioznost je psihično (občutki strahu, nelagodja, zmanjšana koncentracija, itd.) in fizično stanje (pospešeno bitje srca, znojenje, itd.), ki ga občutimo, kadar objektivno nismo ogroženi, vendar je nekaj (mogoče celo nerealna ali nepoznana nevarnost), kar nam povzroča občutke tesnobe. Anksioznost lahko občutimo vsi in ne predstavlja nujno duševne motnje. O anksioznih motnjah govorimo takrat, kadar je občutek anksioznosti bolj intenziven, traja dlje časa in tudi vpliva na naše vsakodnevno funkcioniranje. Med anksiozne motnje spadajo panični napadi, generalizirana anksiozna motnja, specifične fobije, obsesivna-kompulzivna motnja in tudi posttravmatska stresna motnja.

  • Amigdala je ena od dveh skupin jeder v obliki mandljev, ki se nahajata globoko v temporalnih režnjih. Aktivira se, ko nas je strah in smo izpostavljeni potencialni grožnji. Njena glavna naloga je tako kontroliranje čustvenih procesov, vpeta pa je tudi v spomin in učenje.

  • Tehnika, kjer s pomočjo avtosugestije dosežemo globoko sprostitveno stanje.

  • Teorija na podlagi katere možgani napovedujejo in procesirajo senzorične informacije, glede na pretekle izkušnje.

  • Izkušnja avtonomnega vzburjenja v odsotnosti zaznanega negativnega afekta.

  • Antidepresivi so vrsta zdravil, ki se primarno uporabljajo za zdravljenje klinične depresije, vendar se lahko predpišejo tudi pri zdravljenju drugih motenj, kot so npr. obsesivno-kompulzivna motnja, PTSD, generalizirana anksiozna motnja, motnje spanja, itd.

  • Antipsihotik ali nevroleptik je vrsta zdravila, ki se uporablja za zdravljenje psihotičnih motenj, predvsem shizofrenije.

  • Adenozin je nevrotransmitor, ki se med podaljšano budnostjo kopiči v možganih in spodbuja potrebo po spancu. Če se adenozin ne veže na svoje receptorje, ostajamo v budnem stanju.

  • Zmanjšana sposobnost doživljanja užitka.

  • Boleč odziv na neboleč dražljaj.

B

  • Možganski nevrotrofični faktor (BDNF) je protein, ki je bistvenega pomena za preživetje, rast in vzdrževanje nevronov v ključnih možganskih področjih, ki so vključene v čustveno in kognitivno delovanje.

  • Bazalni gangliji so jedra, ki se nahajajo znotraj obeh možganskih hemisfer in katerih naloga je kontrola in iniciacija gibanja. Skupaj z malimi možgani so del ekstrapiramidnega motoričnega sistema, ki je med drugim zadolžen za reflekse in nadzorovanje telesne drže. Sestavljeni so iz sledečih jeder: kaudatno jedro, putamen, globus palidus. Igrajo pomembno vlogo v kogniciji, emocijah in uravnavanju vedenja.

  • Biofeedback je metoda podajanja takojšnje povratne informacije o fizioloških procesih v telesu, ki se jih normalno ne zavedamo. Namen metode je z napravo/detektorjem zaznati fiziološke spremembe v telesu (npr. dihanje, srčno aktivnost, mišično aktivnost, možgansko aktivnost, itd.), informacije o kateri se nato izrišejo v parametrih na grafih. Dobimo povratno informacijo, na podlagi katere se učimo zavestno spreminjati fiziološki parameter.

D

  • Disfagija je medicinski termin, ki označuje težko požiranje. Predstavlja resno zdravstveno stanje, ki se lahko pojavi v katerikoli starosti. Nekaj simptomov:

    • bolečina pri požiranju;

    • občutek, da je hrana obstala v grlu ali na področju prsnega koša;

    • kislina;

    • nezmožnost požiranja;

    • slinjenje; itd.

E

  • Proces zaznavanja dražljajev iz zunanjega okolja (tj. izven telesa). Primeri dražljajev: vizualni, slušni, taktilni, itd.

  • Epilepsija je kronična bolezen možganov za katero je značilno trajno nagnjenje k epileptičnim napadom oz. konvulzijam.

  • Endorfin je vrsta peptidnega hormona, ki ga izločata hipatalamus in hipofiza v odziv na stres ali bolečino. Deluje kot protibolečinska tableta in spodbuja občutje blagostanja.

  • Elektromiografski biofeedback je neinvazivna terapija, ki s pomočjo elektrod meri mišično aktivnost. Elektrode so povezane z elektronsko napravo, ki pacientu, s pomočjo vizualnih ali zvočnih signalov, zagotavlja povratne informacije o trenutni mišični aktivnosti. Na podlagi povratnih informacij, lahko pacient poveča ali zmanjša mišično aktivnost.

  • Oteklina

F

  • Funkcionalna povezljivost pomeni, da sta hkrati aktivna 2 ali več prostorsko oddaljenih predelov možganov. Ideja funkcionalne povezljivosti izhaja iz zgodovinske lokalizacijske teorije, ki je predpostavljala, da za izvajanje različnih mentalnih funkcij uporabljamo različne možganske predele. Tako še tudi danes velja, da za izvedbo različnih možganskih procesov potrebujemo več različnih možganskih področij, ki so prostorsko ločena a funkcijsko povezana in, ki med seboj tvorijo možganska omrežja.

  • Funkcionalna magnetna resonanca je metoda, s pomočjo katere preučujemo aktivnost možganskih regij v mirovanju ali med opravljanjem različnih nalog. Aktivnost možganskih celic se zazna na podlagi porabe kisika v možganih in pretoka krvi, zaradi česar tehnika ne zahteva direktnega posega v možgane.

G

  • Globus je trajni občutek grude ali tujka, ki se je zataknil v grlu osebe.

H

  • Povečana občutljivost na boleče dražljaje.

K

  • Vrsta snovi, ki vpliva na naš centralni živčni sistem tako, da poveča njegovo aktivnost. Spodbujevalni učinki na naš organizem se kažejo v povečani budnosti, zmanjšani utrujenosti, večji pozornosti, hitrejšemu bitju srca in višjem krvnem tlaku. Nahaja se med drugim v kavi, nekaterih vrstah čaja, energijskih pijačah in tudi temni čokoladi.

  • Simultana prisotnost dveh ali več motenj/bolezni/simptomov pri pacientu.

L

  • Imenuje se tudi »emocionalni predel možganov«. Gre za različne strukture, kot so hipokampus, amigdala, talamus in hipotalamus, ki sodelujejo pri obdelavi čustev, spomina in motivacije. Limbični predel možganov se nahaja neposredno pod temporalnimi režnji.

  • Lokus nadzora se nanaša na posameznikovo dojemanje ravni nadzora nad lastnimi dejanji. Lokus nadzora je lahko notranji ali zunanji. Posamezniki, ki imajo močan notranji lokus nadzora verjamejo, da imajo oseben nadzor nad svojimi dejanji ter so nagnjeni k prevzemanju odgovornosti za svoje vedenje. Nasprotno posamezniki z močnim zunanjim lokusom nadzora svoja dejanja pripisujejo zunanjim dejavnikom in/ali sreči/nesreči.

M

  • Vsota kemičnih reakcij, ki potekajo v telesu za pretvorbo hrane in pijače v energijo in nov organski material.

  • Metakognicija je sposobnost nadzorovanja in ustvarjanja refleksije o kognitivnih procesih.

  • Hormon, ki se sprošča v možganih in igra pomembno vlogo pri spanju.

N

  • Nevroendokrini sistem je sestavljen iz nevroendokrinih celic ter predstavlja skupno delovanje živčnega in endokrinega sistema. Na podlagi signalov, ki jih nevroendokrine celice prejmejo od živčnega sistema, ustvarijo in izločijo hormone, ki kontrolirajo številne telesne funkcije.

  • NREM je spanje brez hitrega premikanja oči in zajema tri edinstvene faze spanja, ki se imenujejo stopnja 1, stopnja 2 in stopnja 3 NREM spanja. Skupne značilnosti vseh treh stopenj so upočasnjeno delovanje možganov, upočasnjeno dihanje in srčni utrip kot tudi upočasnjena mišična aktivnost.

P

  • Prefrontalni korteks je regija, ki zajema predel čelnega režnja možganov in se v celoti razvije šele v poznem mladostništvu. Predstavlja center osebnosti in kognitivnih procesov višjega reda, kot so načrtovanje, odločanje, razmišljanje, inhibicija odzivov, itd.

  • Veja centralnega živčnega sistema, katere namen je sproščanje telesa po obdobju nevarnosti ali stresa. Vključen je tudi v proces prebave.

  • Parkinsonova bolezen je takoj za Alzheimerjevo demenco druga najpogostejša nevrodegenerativna bolezen. Zaznamuje jo pomanjkanje živčnega prenašalca dopamina. Motorični simptomi se nanašajo na upočasnjenost ali odsotnost giba, težave z iniciacijo gibanja, zmanjšano gibljivostjo, rigidnostjo, tremorji v mirovanju in nestabilnostjo drže. Poleg motoričnih simptomov so pogoste tudi motnje spanja, kognitivne motnje in motnje v delovanju avtonomnega živčnega sistema. Motnja pogosteje prizadene ženske spol, zdravljenje je osredotočeno na lajšanje simptomov.

  • Beseda 'patofiziološko' se nanaša na abnormalne spremembe v telesnih funkcijah, ki predstavljajo vzroke in posledice določene bolezni/motnje.

  • Nenadno in ponavljajoče povečanje števila simptomov neke bolezni/motnje.

  • Premotorični korteks je predel možganov, ki se nahaja neposredno pred primarnim motoričnim korteksom in katerega naloga je priprava na gibanje.

  • Periakveduktalna sivina je območje sivine v možganskem deblu, katerega obdaja možganski akvadukt. Pravijo ji tudi 'analgetični center', zaradi njene vloge v zatiranju bolečine.

  • Pri pacientu je prisotno večje število simptomov.

  • Duševna motnja, ki jo sproži travmatičen dogodek, ki smo ga bodisi doživeli bodisi mu bili priča. Simptomi lahko vključujejo podoživljanje dogodka, nočne more, hudo tesnobo ter nenadzorovane misli o dogodku.

R

  • REM faza je faza spanja, ki se imenuje tudi aktivno ali paradoksalno stanje, saj je iz vidika fizioloških reakcij zelo podobna budnemu stanju. REM fazo so prvič odkrili v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so raziskovalci ugotovili, da se spečim dojenčkom v določenih fazah spanja, oči hitro premikajo iz ene strani na drugo – od tod tudi ime (angl. rapid eye movement sleep). Med REM fazo postanejo možgani visoko aktivni, srčni utrip se pospeši, dihanje postane bolj iregularno a za razliko od budnega stanja, izgubimo začasno zmožnost mišičnega tona. Dejansko smo paralizirani, kar nas varuje, da ne bi med REM fazo, med katero poteka večina sanj, naših sanj tudi dobesedno odigrali.

  • Zmanjšanje in/ali izginotje znakov in simptomov neke motnje/bolezni.

S

  • Veja centralnega živčnega sistema, znana tudi kot boj ali beg sistem. Aktivira se v obdobju nevarnosti ali stresa. Ko se aktivira, se nam pospeši srčni utrip, poveča krvni tlak, dihanje postane plitvejše in hitrejše, itd.

  • Struktura možganov se skozi življenje ves čas spreminja. V povprečju se možgani zmanjšajo za 5-10% od 20 do 90 leta starosti. Prav to se znatno zmanjšajo določene možganske strukture (npr. prefrontalni korteks se krči hitreje kot preostali deli možganov, kar pripomore k upadu kognitivnih funkcij). Strukturne spremembe so lahko tudi posledica in/ali vzrok določenim motnjam.

  • Suplementarno motorično področje je predel motoričnega korteksa, ki je vključen v stabilizacijo telesne drže in koordinacijo.

  • Sivina tvori najbolj zunanjo plast možganov ter ima siv ton zaradi visoke koncentracije teles nevronskih celic. Sega tudi v hrbtenjačo, kjer ustvarja rogu podobno strukturo. Signalizacija med možgani in hrbtenjačo je zaradi sivine učinkovitejša.

  • Sistem nagrajevanja je sistem v možganih, sestavljen iz struktur, ki se aktivirajo, ko izkusimo izkušnje, ki v nas vzbudijo občutek nagrade (npr. uživanje v okusni hrani, spolnost, itd.). Ko možgani naletijo na nagrajevalni dražljaj, sprostijo višje ravni dopamina, ključnega nevrotransmitorja, ki se povezuje z užitkom in nagradami.

  • Sprememba barve in/ali pretoka krvi.

T

  • Transkutna električna nevro stimulacija, znana pod akronimom TENS, predstavlja metodo električnega toka, ki aktivira živce za zmanjšanje bolečine.

  • Tourettov sindrom je kronična nevrorazvojna bolezen, za katero so značilni motorični in glasovni tiki.