Ozdravitev

Obstaja malo študij, ki bi preučevale dolgotrajno učinkovitost zdravljenj na zmanjšanje in/ali popolno odpravo števila in intenzivnosti FNM simptomov.

V študiji avtorjev Theuer idr., (2020) so preučili izid bolnikov s funkcionalnimi motoričnimi simptomi, ki so bili sprejeti v bolnišnično enoto Belo Horizonte mreže rehabilitacijskih bolnišnic Sarah od leta 1997 do 2018.

Pacienti, so bili vključeni v multidisciplinarni rehabilitacijski program (individualizirano za vsakega posameznika posebej; vsi pacienti so bili deležni fizioterapije, medtem ko ji je bilo 140 deležnih tudi vsaj ene psihološke obravnave). Paciente so spremljali tudi po zaključenem zdravljenju, v razponu od enega meseca do dvanajstih let. Ugotovili so, da jih je imelo,

  • 21,2% popolno remisijo simptomov, medtem ko jih je

  • 3,2 % imelo celo spontano remisijo,

  • 33,7% jih je imelo zmerno do izrazito izboljšanje,

  • 35,9% posameznikov ni doživelo nobenih sprememb,

  • 6,5% pacientov je doživljajo relapse, z obdobji izboljšanja in poslabšanja,

  • pri 2,7% se je motnja poslabšala.

V študiji avtorjev Gelauff idr., (2019) so 14 let po diagnozi FNM kontaktirali paciente in večina jih je imela še vedno izražene simptome. Kljub temu jih je,

  • 20% popolnoma okrevalo,

  • 51% imelo izboljšano motorično šibkost uda,

  • 23% ni doživelo ne izboljšanja ne poslabšanja, medtem ko je

  • 14% doživelo poslabšanje simptomov.

Kljub podatkom je potrebno omeniti, da se šele v zadnjem času spreminjajo konceptualizacija ter sporočanje, razumevanje in pravočasno postavljanje diagnoze. Prav tako se šele v zadnjih letih bolj poudarjajo in upoštevajo etiološki faktorji in mehanizmi vzdrževanja motnje kot tudi pomen individualiziranega interdisciplinarnega zdravljenja. V zadnjih letih je tudi večji poudarek na nevroznanstvenih spoznanjih, katera se vključujejo v oblikovanje bolj učinkovitih rehabilitacijskih programov.

Popolna remisija je tako mogoča, vendar je potrebna celovita obravnava, identifikacija in upravljanje sprožilnih in vzdrževalnih faktorjev motnje, identifikacija morebitnih ojačevalnih faktorjev, zaradi sekundarnih koristi, načrt spopadanja z relapsi kot tudi obravnava in zdravljenje pridruženih motenj in/ali simptomov.

Nekaj dejavnikov, ki ohranjajo simptome FNM

    • Zaskrbljenost glede telesnih simptomov, lahko le-te poveča in okrepi

    • Pridruženi simptomi, kot sta kronična utrujenost in bolečina, pridružene psihiatrične motnje, motnje spanja, sindrom razdražljivega črevesja…

    • Osredotočanje zgolj na fizične vidike zdravljenja in zanemarjenje psiholoških vidikov, kot so sprejemanje in razumevanje diagnoze, identifikacija negativnih prepričanj in misli o FNM, identifikacija psiholoških sprožilnih faktorjev, ki sprožijo in/ali poslabšajo potek in intenzivnost izraženosti simptomov

    • Okvare v habituaciji

    • Povečan samonadzor simptomov

    • Povečan fokus na zunanje lastnosti telesa

    • Funkcionalne in strukturalne abnormalnosti možganov

    • Abnormalna pozornost na prizadeto področje

    • Pričakovanja in prepričanja o motnji

    • Primanjkljaji občutka kontrole nad svojimi dejanji in gibanjem

    • Težave pri integraciji informacij iz zunanjega in notranjega okolja

    • Okvare limbičnega sistema, sensorimotoričnih področjih in prefrontalnega korteksa (Fabio in Elliott, 2019)

    • Identiteta bolnika lahko ojačuje simptome

    • Identiteta bolnika lahko pacientu koristi iz vidika izključitve iz normalnih socialnih odgovornosti, kot je npr. delo.

    • Prejem invalidske pokojnine

    • Izgovor motnje za lajšanje stresa ob težavah v medosebnih odnosih, prepirih…

    • Lajšanje stresa in pritiska povezanega s šolo in/ali zaposlitvijo

    • Povečana pozornost s strani drugih

    Tudi, če pri pacientu identificirate prisotnost sekundarnih koristi, ki preprečujejo učinkovitost zdravljenja, je pomembno, da temo naslovite na sočuten in empatičen način. Sekundarna korist namreč ojačuje simptome preko procesa pogojnega učenja, kjer prihaja do izmenjevanja med pozitivnim ojačevanjem (npr. povečana pozornost in skrb s strani družinskih članov) in negativnega ojačevanja (npr. izogibanje socialnih odgovornosti, kot je odhod na delovno mesto). Oba procesa ojačevanja posamezniku ponujata določeno vrsto nagrade (npr. odsotnost z delovnega mesta hkrati ponuja tudi odsotnost delovnih stresorjev), kar ohranja njun cikel. Sekundarna korist tako ne predstavlja zavestnega in načrtnega ohranjanja motnje, temveč naučen odziv, ki ga je možno s pomočjo pogovorne terapije odpraviti oz. reprogramirati. Navsezadnje je ključno, da paciente ne prepričujemo, da simptome ohranjajo sekundarne koristi, če nimamo dovolj dokazov oz. potrditve s strani pacienta. Pri nekaterih pacientih so namreč bolj prisotni drugi faktorji, ki ohranjajo in/ali slabšajo FNM simptome.

Spopadanje z relapsi

Tako znanstvene študije kot izkušnje kliničnih delavcev, vpletenih v zdravljenje FNM pacientov, nakazujejo na dejstvo, da je za FNM značilno spopadanje in izmenjevanje med obdobji poslabšanja in izboljšanja simptomov. Proces zdravljenja tako na žalost ni linearen, kar lahko v pacientih vzbudi občutja jeze, frustracije in obupanosti nad izboljšanjem stanja. Pacienti imajo aktivno in ključno vlogo v procesu zdravljenja, zato lahko vsako nazadovanje vzbudi občutek neuspeha in slabe prognoze. Pomembno je zavedanje, da je FNM kompleksna motnja, ki jo sproža in vzdržuje kombinacija mnogoterih fizioloških, psiholoških in socioloških faktorjev, hkrati pa ima večina pacienta pridružene motnje in/ali simptome, ki bodisi preprečujejo bodisi upočasnjujejo potek zdravljenja.

Nasveti za spopadanje z relapsi:

  • Sprejemanje in komunikacija dejstva, da so relapsi neizbežni del zdravljenja FNM

  • Reinterpretacija relapsa (Spreminjanje misli “Spet sem na začetku. Nikoli mi ne bo uspelo.” v “Nimam popolne kontrole nad svojim zdravljenjem, imam pa oz. lahko poskusim imeti kontrolo nad morebitnimi sprožilnimi faktorji relapsa in mojim odzivom na relaps.”)

  • Podpora družinskih članov in strokovnih delavcev

  • FNM dnevnik, s pomočjo katerega lahko odkrijete skupne točke obdobij, tekom katerih pride do relapsa (npr. podobni življenjski stresorji, poslabšanje pridruženih simptomov)

  • Načrt spopadanja s relapsi, ki ga oblikujete s pomočjo podpore strokovnega delavca

  • Iskanje in sprejemanje zdravniške pomoči ob težavnejših in dolgotrajnejših epizodah relapsov

  • Fobian, A. D., in Elliott, L. (2019). A review of functional neurological symptom disorder etiology and the integrated etiological summary model. Journal of Psychiatry & Neuroscience, 44(1), 8–18.

    Gelauff JM, Carson A, Ludwig L, et al. The prognosis of functional limb weakness: a 14-year case-control study. Brain 2019;142:2137–48.

    Theuer, R. V., Neves, S. V. N., in Champs, A. P. S. (2020). Rehabilitation for motor functional neurological disorder: a follow-up study of 185 patients. Arquivos de Neuro-Psiquiatria, 78, 331-336.