Kaj je FNM?

Funkcionalna nevrološka motnja (angl. Functional neurological disorder; FND) je zbirka znakov in simptomov, ki se nanašajo na resnično doživete spremembe v motoričnem, senzoričnem ali kognitivnem delovanju. Glavni patofiziološki procesi vključujejo spremenjeno delovanje možganskih omrežij in se ne nanašajo na poškodovanost možganskih struktur temveč na disfunkcionalno delovanje centralnega živčnega sistema. FNM je posledica kompleksne kombinacije vpliva bioloških, psiholoških in socialnih dejavnikov na možgane (Aybek in Perez, 2022; Bennet idr., 2021; Gilmour idr., 2020).

Kot motnja na stičišču med nevrologijo in psihiatrijo, je v zgodovini nosila breme številnih imen, kot so konverzijska motnja, psihogena motnja in celo histerija, v zadnjih 10 letih pa doživlja klinični preporod zaradi novih nevroznanstvenih dognanj (Bennet idr., 2021).

  • HISTERIJA

    Histerija izvira iz grške besede 'hystera', ki pomeni 'maternica'. Termin se je v 19. stoletju uporabljal za diagnosticiranje fizičnih bolezni žensk, v 20. stoletju pa se je na podlagi vplivnih del Sigmunda Freuda, Jean-Martina Charcota in Janeta, uveljavil kot termin, ki opisuje duševno bolezen, ki se pojavlja pri ženskem spolu. Danes 'histerija' ni več veljavna medicinska diagnoza, saj med drugim nakazuje, da je histeričen posameznik pretirano emocionalen in iritabilen.

  • PSIHOSOMATSKA MOTNJA

    Termin psihosomatika izvira iz grške besede 'psyche', ki pomeni 'psiha' in 'soma', ki pomeni 'telo'. Psihosomatska motnja je bolezen, ki vključuje tako um kot tudi telo, vendar bi lahko dejali, da so skoraj vse motnje psihosomatskega izvora, v smislu, da so lahko duševni (npr. stres) oz. emocionalni faktorji včasih dejavnik tveganja za razvoj 'fizičnih' motenj. Psihosomatika tako pomeni, da lahko telesni procesi vplivajo na um in obratno, psihološki procesi lahko vplivajo na telo.

  • KONVERZIJA

    Funkcionalna nevrološka motnja je bila v psihiatričnem diagnostičnem priročniku DSM-IV dolgo poimenovana kot 'Konverzijska motnja', od leta 2022 pa je DSM-V spremenil ime v Motnja s funkcionalnimi nevrološkimi simptomi (Konverzijska motnja), kar ponuja bolj nevtralno in pravilno poimenovanje FNM. Termin 'konverzija' izvira iz del Sigmunda Freuda, s katerim je označeval pretvorbo psihičnega stresa v fizične simptome.

  • MOTNJA ŽIVČNEGA SISTEMA

    Motnja živčnega sistema nakazuje na nepravilno oz. moteno delovanje živčnega sistema. Sem spadajo med drugim infekcije, poškodbe možganov in hrbtenjače, degenerativne bolezni, kot je npr. Parkinsonova bolezen ali Alzheimerjeva bolezen, epilepsija, duševne motnje, avtoimunske bolezni, itd. FNM pacienti ne kažejo okvare živčnega sistema, temveč nepravilno delovanje oz. kontroliranje le tega, zato je bolj pravilen izraz Funkcionalna nevrološka motnja.

  • MOTNJA Z DISOCIATIVNIMI NEVROLOŠKIMI SIMPTOMI

    Mednarodna klasifikacija bolezni (MKB, 2019) disociacijo opredeljuje kot razcepitev oz. odmaknjenost nevrološkega delovanja od normalnega zavedanja. Napade pri pacientih s FNM imenujejo psihogeni in/ali neepileptični napadi, ter redkeje disociativni napadi. Včasih so te napade poimenovali psevdonapadi, kar nakazuje na 'lažnost' simptomov.

  • NEORGANSKA MOTNJA

    Organska motnja oz. bolezen se kaže v merljivih spremembah organskih ali telesnih sistemov, medtem ko se funkcionalna motnja kaže s spremembami v funkciji, katerih ne sledijo merljive spremembe v organskih ali telesnih sistemih. Toda to še ne pomeni, da je funkcionalna motnja 'lažna', če jo ne moremo dokazati s testi, ki merijo spremembe v organskih ali telesnih simptomih. Nevroznanstvena raziskovanja v zadnjih letih namreč potrjujejo drugačno strukturno in funkcionalno aktivnost možganov pri FNM pacientih.

  • PSIHOGENA MOTNJA

    Izraz napeljuje na dejstvo, da je motnja izključno posledica psiholoških vzrokov. Čeprav moramo priznati vpliv psiholoških dejavnikov tveganja kot tudi psiholoških sprožilnih in vzdrževalni faktorjev, je napak enačiti vzroke z dejavniki tveganja.

Je vzrok motnje izključno psihološki?

FNM se pogosto razlaga kot zgolj ‘psihološka reakcija’ oz. kot "motnja, ki nastane zaradi stresa ali doživljene travme". Te razlage ne upoštevajo širokega spektra in kompleksnosti same motnje, temveč lahko tudi povzročijo psihološko stisko, ki se kaže v pacientovih občutkih, da jim nihče ne verjame, odtujenosti in stigmatiziranosti (Cock in Edwards, 2018).

Problem tovrstnega pojasnjevanja motnje je v tem, da dejavnike tveganja enači z vzrokom same motnje (npr. večina FNM pacientov je v preteklosti doživela travmatičen dogodek, vendar ne moremo trditi, da je vzrok FNM-ja pretekel stresen življenjski dogodek).

Problem nastane tudi, ko običajna komunikacija zdravniških delavcev, posredno sporoča, da je vzrok v celoti psihogene narave, s tem pa trivialen ali celo nepristen, s čimer zanemarja dejstvo, da je bila diagnoza narejena na podlagi pozitivnih telesnih simptomov in znakov.

Pri veliki večini pacientov se namreč motnja sproži po specifičnem zdravstvenem posegu, kot so na primer operacije, okužbe ali poškodbe, pri čemer je koristno pacientu priznati resničnost omenjenega sprožilnega dejavnika, hkrati pa pojasniti, da se funkcionalni simptomi po sprožilcu razvijejo neodvisno od poškodbe živčnega sistema (Cock in Edwards, 2018).

Epidemiologija

Funkcionalna nevrološka motnja je, takoj za glavobolom, drugi najpogostejši razlog za obisk nevrologa, v Združenem kraljestvu pa se vsako leto postavi približno 8.000 novih diagnoz. Pojavi se lahko v vseh starostnih obdobjih, nesorazmerno pa bolj prizadene ženski spol (3:1), čeprav se z višjo starostjo poveča tudi delež diagnosticiranih moških (Bennet idr., 2021).

Analogija Hardware vs Software (Strojna vs programska oprema)

V klinični praksi se pogosto uporablja metafora računalniške strojne opreme, kjer je hardware nepoškodovan (tj. možgani), medtem ko se težava nahaja v softwaru (tj., kako možgani in telo bilateralno sprejemajo in oddajajo signale). V ozadju omenjene analogije je predpostavka, da je FNM motnja povezave med umom in telesom in, da bo nadaljnje zdravljenje usmerjeno v njuno ponovno povezovanje, kar razkriva potencialno reverzibilnost stanja (Gilmour idr., 2020).

Omenjena analogija je sicer koristna, vendar predstavlja nejasen opis same motnje, saj ne vključuje pojasnila za mehanizme, faktorje, ki ohranjajo motnjo in nadaljnje korake, ki bodo vodili do potencialne ozdravitve (Van der Hulst, 2023). Posledično se v praksi počasi pričenja uveljavljati analogija z loncem na pritisk (iz angl. Pressure Cooker Model; PC model), ki v razumljivem jeziku za pacienta, pojasnjuje vse elemente dotične motnje, hkrati pa je vizualno enostavna za razumevanje in zapomnitev. Več o PC modelu si lahko preberete tukaj.

    • Aybek, S., in Perez, D. L. (2022). Diagnosis and management of functional neurological disorder. bmj, 376.

    • Bennett, K., Diamond, C., Hoeritzauer, I., Gardiner, P., McWhirter, L., Carson, A., in Stone, J. (2021). A practical review of functional neurological disorder (FND) for the general physician. Clinical Medicine, 21(1), 28.

    • Cock, H. R., in Edwards, M. J. (2018). Functional neurological disorders: acute presentations and management. Clinical medicine, 18(5), 414.

    • Gilmour, G. S., Nielsen, G., Teodoro, T., Yogarajah, M., Coebergh, J. A., Dilley, M. D., in Edwards, M. J. (2020). Management of functional neurological disorder. Journal of Neurology, 267, 2164-2172.

    • van der Hulst, E. J. (2023). A Clinician’s Guide to Functional Neurological Disorder: A Practical Neuropsychological Approach. Routledge.