Emocionaln0 procesiranje

V zadnjem času prihaja do številnih znanstvenih hipotez na področju mehanistične in aetiološke vloge emocij v funkcionalni nevrološki motnji (Jungilligens idr., 2022).

Emocionalna regulacija se nanaša na sposobnost obvladovanja lastnega vedenja ob doživljanju intenzivnih čustev. Posamezniki imajo lahko težave s pomanjkanjem emocionalne regulacije, pri čemer intenzivna čustva vplivajo in vodijo njihovo vedenje ali pa imajo težave s pretirano regulacijo, kjer se v poskusu obvladovanja čustvenih stanj od njih odklopijo (proces disociacije).

Pri pacientih s FNM se predpostavlja, da prihaja do nihanja in izmenjevanja med hiper- in hipovzburjenostjo. Za hipervzburjenost so značilni somatska preobremenjenost, čustvena reaktivnost in težave s čustveno regulacijo, medtem ko so za hipovzburjenost značilni disociacija, prekomerno uravnavanje čustev, aleksitimija in izogibalna vedenja (Baslet idr., 2014).

---

Nevroznanstvene študije so ugotovile, da imajo pacienti s FNM:

• Povečano emocionalno reaktivnost

  Posledica povečane 'od spodaj-navzgor' aktivacije amigdale in periakveduktalne sivine ter pomanjkljive prefrontalne kontrole nad omenjenima področjema.

• Povečano stopnjo vzburjenja

  Posledica povečane 'od spodaj-navzgor' aktivacije amigdale in periakveduktalne sivine ter pomanjkljive prefrontalne kontrole nad omenjenima področjema.

• Primanjkljaje v emocionalnem zavedanju

  Aleksitimija (izkušnja avtonomnega vzburjenja v odsotnosti zaznanega negativnega afekta).

• Poslabšanje funkcionalnih nevroloških simptomov ob negativnih in/ali psihološko ogrožajočih občutjih

  Povečan limbičen vpliv nad motoričnim vedenjem.

• Okvare pri procesiranju emocionalnih dražljajev od 'zgoraj-navzdol'

• Nenormalno procesiranje v omrežju opaznosti (iz angl. Salience network)

• Povečana funkcionalna povezljivost med limbičnimi/paralimbičnimi in motoričnimi omrežji

  Povečan limbičen vpliv nad motoričnim vedenjem.

  (Aybek et al., 2014; Aybek idr., 2015; Bakvis idr., 2009; Baizabal-Carvallo et al., 2019; Demartini idr., 2014; Drane idr., 2020; Jungilligens idr., 2019; Lanius idr., 2010; Pick idr., 2019; Voon idr., 2010).

---

Model procesiranja čustev (iz angl. Emotional Processing Model; EPM)

---

Model procesiranja emocij predstavlja kontinuirani in multimodalni proces regulacije emocij, ki je sestavljen iz treh stopenj vrednotenja:

• Identifikacija

• Izbor

• Izvedba

Vsaka stopnja je sestavljena iz treh podkorakov. Prvi podkorak je zaznava in se nanaša na reprezentacijo notranjega in/ali zunanjega okolja. Reprezentacija se nato primerja s ciljno usmerjenim stanjem, kar predstavlja podkorak vrednotenja. Zadnji podkorak je akcijsko dejanje, ki se sproži, kadar obstaja zadostna razlika med notranjim/zunanjim okoljem in ciljnim stanjem.

• Znotraj procesa identifikacije posameznik identificira čustvo (npr. sram). Odloči se, ali bo reguliral čustvo, glede na diskrepanco med trenutnim čustvom in ciljnem čustvenem stanju.

• Sledi stopnja izbora, kjer posameznik izbere strategijo, s pomočjo katere bo reguliral svoje čustvo (npr. razporeditev pozornosti).

• To sproži stopnjo izvedbe, kjer izvede niz taktik in strategij (npr. odvrača pozornost od doživljanja sramu), s pomočjo katerih poskuša uravnati svoje čustveno stanje( npr. doživljati manj sramu).

Dokler cilja ne doseže, poteka kroženje med omenjenimi fazami.

Težave z emocionalno regulacijo se lahko pojavijo na vsaki stopnji modela.

• Viri

  • Aybek, S., Nicholson, T. R., O’Daly, O., Zelaya, F., Kanaan, R. A., in David, A. S. (2015). Emotion-motion interactions in conversion disorder: an FMRI study. PloS one, 10(4), e0123273.

  • Aybek, S., Nicholson, T. R., Zelaya, F., O’Daly, O. G., Craig, T. J., David, A. S., in Kanaan, R. A. (2014). Neural correlates of recall of life events in conversion disorder. JAMA psychiatry, 71(1), 52-60.

  • Baslet, G., Dworetzky, B., Perez, D. L., in Oser, M. (2014). Treatment of Psychogenic Nonepileptic Seizures. Clinical EEG and Neuroscience, 46(1), 54–64. doi:10.1177/1550059414557025

  • Perez, D. L., Nicholson, T. R., Asadi-Pooya, A. A., Bègue, I., Butler, M., Carson, A. J., … Aybek, S. (2021). Neuroimaging in Functional Neurological Disorder: State of the Field and Research Agenda. NeuroImage: Clinical, 30, 102623. doi:10.1016/j.nicl.2021.102623