Emocionaln0 procesiranje
V zadnjem času prihaja do številnih znanstvenih hipotez na področju mehanistične in aetiološke vloge emocij v funkcionalni nevrološki motnji (Jungilligens idr., 2022).
Emocionalna regulacija se nanaša na sposobnost obvladovanja lastnega vedenja ob doživljanju intenzivnih čustev. Posamezniki imajo lahko težave s pomanjkanjem emocionalne regulacije, pri čemer intenzivna čustva vplivajo in vodijo njihovo vedenje ali pa imajo težave s pretirano regulacijo, kjer se v poskusu obvladovanja čustvenih stanj od njih odklopijo (proces disociacije).
Pri pacientih s FNM se predpostavlja, da prihaja do nihanja in izmenjevanja med hiper- in hipovzburjenostjo. Za hipervzburjenost so značilni somatska preobremenjenost, čustvena reaktivnost in težave s čustveno regulacijo, medtem ko so za hipovzburjenost značilni disociacija, prekomerno uravnavanje čustev, aleksitimija in izogibalna vedenja (Baslet idr., 2014).
Nevroznanstvene študije so ugotovile, da imajo pacienti s FNM:
-
Posledica povečane 'od spodaj-navzgor' aktivacije amigdale in periakveduktalne sivine ter pomanjkljive prefrontalne kontrole nad omenjenima področjema.
-
Posledica povečane 'od spodaj-navzgor' aktivacije amigdale in periakveduktalne sivine ter pomanjkljive prefrontalne kontrole nad omenjenima področjema.
-
Aleksitimija (izkušnja avtonomnega vzburjenja v odsotnosti zaznanega negativnega afekta).
-
Povečan limbičen vpliv nad motoričnim vedenjem.
-
-
-
Povečan limbičen vpliv nad motoričnim vedenjem.
(Aybek et al., 2014; Aybek idr., 2015; Bakvis idr., 2009; Baizabal-Carvallo et al., 2019; Demartini idr., 2014; Drane idr., 2020; Jungilligens idr., 2019; Lanius idr., 2010; Pick idr., 2019; Voon idr., 2010).
Model procesiranja čustev (iz angl. Emotional Processing Model; EPM)
Model procesiranja emocij predstavlja kontinuirani in multimodalni proces regulacije emocij, ki je sestavljen iz treh stopenj vrednotenja:
Identifikacija
Izbor
Izvedba
Vsaka stopnja je sestavljena iz treh podkorakov. Prvi podkorak je zaznava in se nanaša na reprezentacijo notranjega in/ali zunanjega okolja. Reprezentacija se nato primerja s ciljno usmerjenim stanjem, kar predstavlja podkorak vrednotenja. Zadnji podkorak je akcijsko dejanje, ki se sproži, kadar obstaja zadostna razlika med notranjim/zunanjim okoljem in ciljnim stanjem.
Znotraj procesa identifikacije posameznik identificira čustvo (npr. sram). Odloči se, ali bo reguliral čustvo, glede na diskrepanco med trenutnim čustvom in ciljnem čustvenem stanju.
Sledi stopnja izbora, kjer posameznik izbere strategijo, s pomočjo katere bo reguliral svoje čustvo (npr. razporeditev pozornosti).
To sproži stopnjo izvedbe, kjer izvede niz taktik in strategij (npr. odvrača pozornost od doživljanja sramu), s pomočjo katerih poskuša uravnati svoje čustveno stanje( npr. doživljati manj sramu).
Dokler cilja ne doseže, poteka kroženje med omenjenimi fazami.
Težave z emocionalno regulacijo se lahko pojavijo na vsaki stopnji modela.
-
Aybek, S., Nicholson, T. R., O’Daly, O., Zelaya, F., Kanaan, R. A., in David, A. S. (2015). Emotion-motion interactions in conversion disorder: an FMRI study. PloS one, 10(4), e0123273.
Aybek, S., Nicholson, T. R., Zelaya, F., O’Daly, O. G., Craig, T. J., David, A. S., in Kanaan, R. A. (2014). Neural correlates of recall of life events in conversion disorder. JAMA psychiatry, 71(1), 52-60.
Baslet, G., Dworetzky, B., Perez, D. L., in Oser, M. (2014). Treatment of Psychogenic Nonepileptic Seizures. Clinical EEG and Neuroscience, 46(1), 54–64. doi:10.1177/1550059414557025
Perez, D. L., Nicholson, T. R., Asadi-Pooya, A. A., Bègue, I., Butler, M., Carson, A. J., … Aybek, S. (2021). Neuroimaging in Functional Neurological Disorder: State of the Field and Research Agenda. NeuroImage: Clinical, 30, 102623. doi:10.1016/j.nicl.2021.102623