Depresija
Vsi smo že kdaj izkusili spremembe v našem počutju, ki so pomembno vplivale na naš odnos do samega sebe, drugih in sveta. Fluktuacije v počutju so popolnoma normalne in delujejo kot smerokaz; povedo nam, da moramo nekaj spremeniti, da se bomo počutili bolje. Klinična depresija se po drugi strani manifestira s simptomi, ki presegajo preproste fluktuacije v razpoloženju. Pacienti z depresijo tako poročajo o izgubi interesa za aktivnosti in/ali hobije, v katerih so nekoč uživali, izgubi energije in apetita, občutjih žalosti, brezupja, razdražljivosti, pomanjkanju koncentracije in samomorilnemu mišljenju, vsi omenjeni simptomi pa močno vplivajo na različne vidike njihovega življenja.
Kako pogosta je depresija?
Depresija je poleg anksioznosti ena izmed najpogostejših duševnih motenj in statistični podatki kažejo, da bo kar 25% žensk in 12% moških doživelo veliko depresivno epizodo tekom njihovega življenja.
Spol tako predstavlja dejavnik tveganja, vendar mehanizmi v ozadju še vedno niso dodobra znani.
Vzroki depresije
Tako kot pri FNM, je tudi pri depresiji vzročnost determinirana s kombinacijo mnogoterih faktorjev. Le ti so lahko biokemični, interpersonalni, kognitivni ali vedenjski.
Kognitivni faktorji
Način mišljenja močno vpliva na simptome depresije. Ločimo lahko štiri večje maladpativne načine mišljenja:
Negativne avtomatske misli
Disfunkcionalne temeljne predpostavke
Negativni koncepti o samem sebi
Negativna spirala misli
Vedenjski faktorji so eden izmed multiplih vzrokov za nastanek depresivnih simptomov.
Kljub temu, da zgoraj opisani faktorji lahko vodijo do razvoja depresivnih simptomov, ni nujno, da se bodo rezultirali v depresiji. Osebe lahko doživijo izgubo bližnje osebe, vendar so vešče 'strategij spopadanja’, kot so npr. preusmerjanje pozornosti, prevzemanje novih vlog, povečan nivo socialne interakcije, nagrajevalna vedenja, itd., kar jih ‘obvaruje’ pred razvojem motnje.
Depresija in FNM
Doživljanje depresivnih simptomov je pogosto pri pacientih s FNM in je velikokrat posledica tega, da nihče ne verjame njihovim simptomom. Pomembno je, da se zavedate, da opažanje depresivnih simptomov ne pomeni, da ste ‘šibki’ ali, da bodo sedaj zdravniki sklepali, da je duševna motnja resnično vzrok nastanka funkcionalnih simptomov. Depresija je pogostokrat pridružen simptom in zahteva psihološko obravnavo, saj lahko neustrezno zdravljena in obravnavana poslabša ali celo ohranja funkcionalne simptome. Pomembno je tudi omeniti, da se lahko depresija diagnosticira v odsotnosti depresivnega počutja. Spodaj si lahko preberete kriterij za diagnozo depresije:
Pet (ali več) naslednjih simptomov je bilo prisotnih v zadnjih dveh tednih in predstavljajo pomembne spremembo glede na prejšnje delovanje; vsaj eden od simptomov je (1) depresivno razpoloženje ali (2) izguba zanimanja ali užitka.
vsakodnevno depresivno razpoloženje bodisi na podlagi subjektivnega poročila (npr. počutim se žalostno) bodisi na podlagi poročila svojcev (npr. slišimo, kako joka vsak dan)
izrazito zmanjšanje zanimanja ali užitka v vseh ali skoraj vseh aktivnostih tekom dneva
Izrazita izguba ali povečanje telesne mase; vsakodnevno povečanje ali zmanjšanje apetita
vsakodnevna nespečnost ali hipersomnija
psihomotorična agitacija ali zaostalost (opaženo s strani drugih)
vsakodnevna izguba utrujenosti ali energije
vsakodnevni občutki ničvrednosti ali pretirane/neustrezne krivde (krivda je lahko blodnjava; ne samo krivda zaradi bolezni)
skoraj vsak dan zmanjšana sposobnost razmišljanja ali koncentracije (bodisi subjektivno bodisi objektivno poročanje)
ponavljajoče se misli o smrti (ne le strah pred smrtjo), ponavljajoče se misli o samomoru brez načrta, poskus samomora ali poseben načrt za samomor
simptomi niso posledica bipolarne motnje
simptomi povzročajo okvaro na socialnem, poklicnem in drugih pomembnih področjih delovanja
simptomi niso posledica neposrednih fizioloških učinkov snovi, kot so droge ali zdravila, ali posebnega zdravstvenega stanja
žalovanje ne pojasnjuje bolje simptomov
-
Hölzel, L., Härter, M., Reese, C., in Kriston, L. (2011). Risk factors for chronic depression—a systematic review. Journal of affective disorders, 129(1-3), 1-13.
Leahy, R. L., Holland, S. J., in McGinn, L. K. (2011). Treatment plans and interventions for depression and anxiety disorders. Guilford press.
Pick, S., Anderson, D. G., Asadi-Pooya, A. A., Aybek, S., Baslet, G., Bloem, B. R., ... in Nicholson, T. R. (2020). Outcome measurement in functional neurological disorder: a systematic review and recommendations. Journal of Neurology, Neurosurgery & Psychiatry, 91(6), 638-649.