Psihologija
Zaradi izrazite heterogenosti pacientov s funkcionalnimi nevrološkimi motnjami ter različne kombinacije sprožilnih in vzdrževalnih dejavnikov, je zelo težko govoriti o standardizirani psihološki obravnavi. Prav tako je bilo narejenih relativno malo študij, ki bi preučevale učinkovitost različnih terapevtskih modalitet na simptome FNM. Posamezne terapevtske modalitete so se izkazale učinkovite za posamezne simptome, nobena izmed terapevtskih modalitet pa ni vodila do 100% remisije simptomov (Lorna idr., 2021). Kljub temu se psihološka terapija priporoča kot del multidisciplinarnega zdravljenja vseh podtipov FNM.
Namen psihološkega zdravljenja
Psihološko zdravljenje ni namenjeno pripisovanju nevroloških simptomov psihološkim vzrokom, temveč njihovemu umeščanju v ustrezen kontekst, kar tako psihologu kot tudi pacientu omogoča razumevanje dejavnikov tveganja, sprožitve in vzdrževanja motnje. Prav tako je ključnega pomena, da se zdravijo komorbidne psihiatrične motnje (npr. anskioznost, panični napadi, depresija, PTSD), če so le te prisotne (Bennet idr., 2021).
Psihološko zdravljenje je še posebej pomembno pri pacientih s funkcionalnimi napadi, kjer se uporablja primarno kognitivno-vedenjska terapija. Le-ta uporablja podobne principe, kot se uporabljajo pri zdravljenju paničnih napadov:
tehnike ozemljitve,
izpostavitev,
identificiranje varnega in izogibalnega vedenja, itd (Bennet idr., 2021).
Psihološka obravnava v okviru multidisciplinarnega zdravljenja je ključna, zato bomo spodaj na kratko predstavili različne psihološke modalitete, ki so bile preučevane do sedaj.
Ne glede na izbrano terapevtsko modaliteto je ključnega pomena individualizirana obravnava pacienta, ki bo morda zahtevala široko znanje iz različnih terapevtskih šol.
Kognitivno-vedenjska terapija (KVT)
Kognitivno-vedenjska terapija je najpogostejša oblika terapije, ki se uporablja pri pacientih s FNM ter raziskuje povezavo med čustvi, mislimi in vedenjem. Predstavlja zelo strukturiran, direktiven in časovno omejen pristop, katerega namen je blaženje stiske ter pomoč pri razvijanju lastnega miselnega uvida ter bolj prilagodljivega vedenja. Je najbolj raziskana in empirično podprta psihoterapevtska metoda, ki se uporablja za zdravljenje različnih duševnih motenj(Fenn in Byrne, 2013; Frankelstein idr., 2022). Tekom KVT terapije lahko pacienti s FNM pridobijo priložnost aktivnega raziskovanja lastnih avtomatskih negativnih misli o sebi, svetu in prihodnosti, kar jim omogoča, da jih identificirajo ter tudi spremenijo. Učenje veščin relaksacije, distrakcije in drugih tehnik reševanja problemov, jim lahko koristi pri blaženju učinka napačnih interpretacij telesnih signalov, prepričanj o motnji, čustvenih odzivih ter avtomatskih negativnih misli, ki jih imajo o FNM.
Za več informacij o uporabi KVT pri zdravljenju pacientov s FNM klikni tukaj.
Delo v okviru KVT je osredotočeno na raziskovanje načina in vsebine pacientovega razmišljanja, kar lahko razdelimo na tri nivoje kognicije:
-
Temeljnih prepričanj ali shem se naučimo zelo zgodaj v življenju in se nanašajo na globoko zakoreninjena ter absolutna prepričanja o sebi, drugih in svetu (Fenn in Byrne, 2013).
-
Disfunkcionalne predpostavke se nanašajo na toga in velikokrat nerealna ter neprilagodljiva “življenjska” pravila, ki jih ljudje sprejmemo. Npr., nekdo lahko sprejme pravilo: “Odgovoren sem za to, kaj drugi občutijo in doživljajo. Če rečem ‘ne’, me ne bo imel nihče rad.”
-
Negativne avtomatske misli so misli, ki se nezavedno aktivirajo, ko se soočamo z določeno situacijo. Npr. želite pričeti z novim hobijem ali poslom in se vam takoj utrne misel: ”Eh, zakaj se trudim, itak ne bom uspel_a!”
Dialektično-vedenjska terapija (DVT)
Dialektično-vedenjska terapija je na KVT osnovana terapija, ki je bila prvotno razvita v namen zdravljenja pacientov z mejno osebnostno motnjo, vendar se je izkazala za učinkovito tudi v postopku zdravljenja ostalih duševnih motenj. Osnovana je tako na sprejemanju kot tudi na spreminjanju misli, čustev in vedenj. Cilji terapije so izboljšana stopnja čuječnosti, boljše spopadanje s stresom, emocionalna regulacija in izboljšane veščine v medsebojnih odnosih (Finkelstein idr., 2022).
Za več informacij o uporabi DVT pri zdravljenju pacientov s FNM klikni tukaj.
Na čuječnosti osnovana kognitivna terapija (iz angl. mindfulness-based cognitive therapy; MBCT)
Na čuječnosti osnovana terapija temelji na praksi čuječnosti, ki od klienta zahteva zavedanje in neobsojajoče sprejemanje sedanjega trenutka. MBCT vključuje številne elemente kontemplativnih praks, kot so razne meditativne in dihalne tehnike, joga, pregled telesa in čuječnostna hoja. Primarni namen ni spreminjanje misli kot pri KVT, temveč spreminjanje posameznikovega odnosa do misli.
MBCT deluje preko sledečih mehanizmov:
preusmeritev zaznavanja, kar vodi do razvoja tolerantnosti, sprejemanja somatske bolečine in/ali neprilagojenega kognitivnega ter emocionalnega procesa,
izpostavljenost in spodbuda k doživljanju vseh čustev in misli vodi do zmanjšanja tesnobe,
razvoj samozavedanja (metakognicije) vodi k boljšim psihosocialnim strategijam spoprijemanja,
zmanjšano avtonomno vzburjenje, kar vodi do večje stopnje sproščenosti in,
dejanske spremembe v telesnih sistemih (nevroendokrine in nevrobiološke spremembe; Felver idr., 2014; Lakhan in Schofield, 2013).
Za več informacij o uporabi MBCT pri zdravljenju pacientov s FNM klikni tukaj.
Terapija sprejemanja in predanosti (iz angl. Acceptance and Commitment therapy; ACT)
Terapija sprejemanja in predanosti je na znanosti osnovana terapija, ki uporablja čuječnostne pristope in vedenjske strategije, v namen povečanja psihološke fleksibilnosti.
Jedrni principi ACT se nanašajo na:
Kognitivno defuzijo: Učenje metod s pomočjo katerih posamezniki postanejo opazovalci svojih notranjih izkušenj in se z njimi več ne identificirajo.
Sprejemanje: Sprejemanje subjektivnih notranjih izkušenj (vseh misli, čustev, senzacij) in razumevanje njihove prehodnosti.
Sedanji trenutek: Učenje namernega usmerjanja pozornosti na sedanji trenutek z odprtostjo, radovednostjo in brez obsojanja.
Jaz kot kontekst: Razumevanje kontinuitete zavedanja in, da smo opazovalci svojih notranjih izkušenj.
Vrednote: Identificiranje in razvijanje lastnega vrednotnega sistema; preverjanje, če se naša dejanja ujemajo z našimi vrednotami.
Predano vedenje: Učenje, kako si postavljati cilje, v skladu z svojimi vrednotami in prevzemanje odgovornosti za lastno življenje.
Za več informacij o uporabi ACT pri zdravljenju pacientov s FNM klikni tukaj.
EMDR (Desenzitizacija in ponovna predelava z očesnim gibanjem)
EMDR (iz angl. eye movement desensitisation and reprocessing) je učinkovita terapija za lajšanje simptomov travme (predvsem posttravmatske stresne motnje), katere pozitivni učinki so bili znanstveno potrjeni v številnih dobro kontroliranih študijah. EMDR terapijo je leta 1987 ustanovila Francis Shapiro. Med terapijo se uporablja bilateralna stimulacija, kar pomeni, da mora pacient tekom terapije med priklicem travmatičnih spominov, delati horizontalne premike z očmi. Kot vrsti bilateralne stimulacije pa se uporabljata tudi taktilna ali slušna stimulacija.
Za več informacij o uporabi EMDR za zdravljenje pacientov s FNM klikni tukaj.
Psihodinamski vidik
Psihodinamski vidik vključuje širok nabor teoretičnega znanja in tehnik, ki poskušajo razlagati psihološko funkcioniranje človeka v najširšem možnem smislu (npr. struktura in obrambni mehanizmi osebnosti).
Psihoanaliza je oblika terapije, ki temelji na procesu dela na sebi. Od ostalih terapij se razlikuje v tem, da večino časa govori pacient medtem, ko ga terapevt ga večinoma usmerja. Traja več let in ne nekaj mesecev, kot npr. KVT. Pacient sedi in/ali leži na kavču, medtem ko je terapevt obrnjen stran od njega. Psihoanaliza temelji na predpostavki, da interpretacija preteklih dogodkov in ponotranjene izkušnje iz zgodnjega otroštva (npr. odnosi, temeljna prepričanja o življenju, ljudeh, odnosih, itd.) določajo pacientove sedanje reakcije na svet (npr. prepričanja, misli, čustva). Cilj je razumevanje posameznikovega delovanja, njegove osebnostne strukture, notranjih konfliktov, obrambnih mehanizmov in psihične vzročnosti. Temelji na odnosu, ki se razvije med klientom in psihoterapevtom.
Za več informacij o uporabi psihodinamskega pristopa pri zdravljenju pacientov s FNM klikni tukaj.
Kaj je skupno vsem oblikam psihološkega zdravljenja pacientov s FNM?
Vsem psihološkim modalitetam sta primarno skupni psihoedukacija in razlaga tako FNM kot tudi zdravljenja tovrstne motnje.
Naslavljajo in pri zdravljenju upoštevajo podobne tematike:
psihološka travma,
neustrezno uravnavanje čustev,
izkrivljene avtomatske misli,
disfunkcionalna vedenja (izogibanje, izolacija)
Večinoma psihoterapevti ali klinični (nevro)psihologi s pacienti diskutirajo tudi ostale vidike, ki pripomorejo k duševnemu zdravju, kot so: kvaliteten spanec, upravljanje bolečine in utrujenosti, ustrezna prehrana, itd.
Prav tako se uporabljajo podobne tehnike:
Razumevanje simptomov, kontekstov in sprožilcev, ki jih sprožijo
Tehnike emocionalne regulacije
Tehnike sproščanja, tehnike čuječnosti
Tehnike distrakcije
-
Gutkin, M., McLean, L., Brown, R., in Kanaan, R. A. (2021). Systematic review of psychotherapy for adults with functional neurological disorder. Journal of Neurology, Neurosurgery & Psychiatry, 92(1), 36-44.
Finkelstein, S. A., Adams, C., Tuttle, M., Saxena, A., in Perez, D. L. (2022). Neuropsychiatric treatment approaches for functional neurological disorder: a how to guide. In Seminars in Neurology (Vol. 42, No. 02, pp. 204-224). Thieme Medical Publishers, Inc..
Fobian, A. D., in Szaflarski, J. P. (2021). Identifying and evaluating novel treatment targets for the development of evidence-based interventions for functional neurological disorder. Epilepsy & Behavior Reports, 16, 100479.
Myers, L., Sarudiansky, M., Korman, G., in Baslet, G. (2021). Using evidence-based psychotherapy to tailor treatment for patients with functional neurological disorders. Epilepsy & Behavior Reports, 16, 100478.
Pun, P., Frater, J., Broughton, M., Dob, R., in Lehn, A. (2020). Psychological profiles and clinical clusters of patients diagnosed with functional neurological disorder. Frontiers in Neurology, 11, 580267.