Socialna opora

Nielsen idr., (2020) poročajo o visoki stopnji socialne izolacije, zmanjšanju socialnih aktivnosti in povišanih občutjih osamljenosti pri pacientih s FNM, kar lahko močno vpliva na izraženost in resnost simptomov. FNM sprožajo in vzdržujejo biopsihosocialni faktorji, kjer iz vidika socialnega konteksta prihaja do recipročnosti med pacientom in širšo okolico (tj. zdravniškim osebjem, družinskimi člani, sorodniki, prijatelji, itd.). Opora družinskih članov, svojcev in prijateljev je zato ključna pri zdravljenju funkcionalne nevrološke motnje. Psihoedukacija o FNM ni pomembna samo za pacienta, temveč tudi za družinske člane, saj bodo šele potem razumeli, s čim se soočate in našli način, kako vam lahko pomagajo sami. Najprej jim poskusite s svojimi besedami razložiti diagnozo, saj boste s tem utrdili tudi svoje razumevanje, nato pa jih usmerite na spletne strani ali spodbudite k iskanju gradiva o FNM, kjer so informacije o motnji zapisane na bolj strokoven način.

Opora bližnjih vam bo dala občutek pripadnosti, slišanosti in samostojnosti, hkrati pa boste lahko v varnem okolju okrevali v svojem tempu. Družinski člani vam lahko pomagajo pri razvijanju, ohranjanju in izboljševanju strategij samo-upravljanja simptomov in so vam v oporo ob mnogih nazadovanjih pri napredovanju. 

• Viri

  • van der Hulst, E. J. (2023). A Clinician’s Guide to Functional Neurological Disorder: A Practical Neuropsychological Approach. Routledge.