Vpliv kulture
Čedalje bolj se uveljavlja prepričanje o močnem vplivu socialnih faktorjev na razvoj, izraženost in zdravljenje FNM.
Canna in Seligman (2019) opisujeta tri med seboj povezane kulturne procese, ki še posebej potrjujejo učinek kulturnega pomena pri FNM:
(1) utelešenje kulturnih modelov in razvoj t.i. »interoceptivnih zmožnosti«;
(2) socializacija travme in kroničnega stresa, ter
(3) moralno obsojanje.
Utelešenje kulturnih modelov in razvoj t.i. »interoceptivnih zmožnosti«
Kultura v veliki meri določa, kako bodo pripadniki določene družbe razmišljali in čutili ter s tem, poleg zagotavljanja lastne kontinuitete skozi čas in prostor, determinira človekovo delovanje ter prevladujoč pogled na življenje v določenem zgodovinskem obdobju. Vsaka kultura oblikuje svoja pravila, smernice in vodila, po katerih se morajo ravnati njeni člani, da bodo vanjo sprejeti. Te norme oz. vodila ljudje ponotranjimo skozi proces socializacije, ki traja celotno življenje.
Kulturne pomene bi lahko opredelili kot skupek deljenih reprezentacij, modelov in pričakovanj o realnosti, ki jih globoko ponotranjimo v že zelo zgodnjem otroštvu.
Te modele v večini pridobimo preko socializacije:
Primarna socializacija, kateri smo izpostavljeni v zgodnjem otroštvu in s pomočjo, katere poleg človeške narave pridobimo tudi družbeno naravo.
Sekundarna socializacija, ki 'socialnega človeka', preko različnih institucij, uvede v nove sloje in področja družbe.
Znotraj socializacije poteka proces internalizacije, kjer otrok 'prevzame' svet, v katerem že živijo njegovi pomembni drugi (npr. starši, skrbniki…). S pomočjo identifikacije s pomembnimi drugimi, otrok njihov svet napravi za sebi lastnega in pridobi identiteto. Prav tako poteka proces socialnega učenja, ki je družbeno določeno in poteka preko modelnega učenja.
Na podlagi antropologije in sociologije lahko sklepamo, da se tudi bolezni in/ali motnje oblikujejo in vzdržujejo pod vplivom družbeno ponotranjenih modelov, ki se jih bodisi zavedamo bodisi ne. Canna in Seligman (2019) tako predpostavljata, da pacienti s FNM izrazijo svoje simptome na kulturno informiran način oz. drugače rečeno na podlagi ponotranjenega modela bolezni. Vse to nakazuje, da je poleg preučevanja FNM v kontekstu (nevro)biologije in psihologije, ključnega pomena, preučevanje širšega kulturnega konteksta, ki potencialno pomembno prispeva k sprožitvi in vzdrževanju simptomov FNM.
To bi pripomoglo tudi k razumevanju t.i. »interoceptivnih zmogljivosti«, ki jih lahko definiramo kot skupek interoceptivnih znakov oz. signalov, ki nam omogočajo spremljanje lastnega fiziološkega stanja in so smiselni ter pomembni za dano družbo v danem časovnem kontekstu (Canna, 2017).Kulturni pomeni lahko spreminjajo 'interoceptivno občutljivost', kar se kaže v tem, da lahko na podlagi določenega kulturnega pomena ojačamo simptome, saj smo se jih naučili dojemati kot grožnje.
Npr. hitro bitje srca lahko dojemamo kot sprožilec hudega napada in čeprav nam srce bije normalno, kulturni pomen zaradi vpliva kombinacije misli in čustev (misli o kulturnem pomenu vodijo do anksioznosti in hiper-vzburjenosti), zniža nivo 'interoceptivne občutljivosti', zaradi česar se bitje srca dejansko pospeši. S tem dosežemo, da čeprav je bil začetni dražljaj minimalen (npr. bitje srca v normalnem razponu), nenormalna reakcija nanj (posledica kulturnega pomena) okrepi ali celo povzroči pričakovan simptom.
Tehnike, kot je npr. biofeedback metoda, lahko tako pomagajo pacientom spremljati notranje fiziološke stanje in se naučiti, kako razločevati med kulturno naravnanimi 'interoceptivnimi občutljivostmi', ki ustvarjajo in vzdržujejo kulturne modele bolezni in med naravnimi fiziološkimi reakcijami. To je še posebej koristno pri funkcionalnih napadih, kjer se lahko pacienti naučijo prepoznati in razlikovati sprožilce, ki vodijo do napadov ter preprečiti njihove samo-ojačevalne vzorce.
Omeniti je potrebno tudi kulturno okolje, znotraj katerega se oblikujejo in internalizirajo kulturni modeli FNM. Prav zaradi tega je pomembno, da se zavedamo sistemskega recipročno ojačevalnega odnosa, ki poteka med pacientom s FNM ter njegovo skupnostjo, katero sestavljajo strokovni delavci, družinski člani, svojci in prijatelji. Le-ti lahko posledično ojačujejo ali preoblikujejo pacientove 'interoceptivne zmogljivosti' preko povratne informacije in odziva na izražene simptome.
Socializacija travme in kroničnega stresa
Kulturni modeli zagotavljajo ustrezne načine in strategije izražanja psihološke travme, kar lahko vodi v telesno izražanje primarno psihološke stiske. Kulturni pomen travme lahko psihoterapevtom omogoča preoblikovanje in manipulacijo osebno konstruiranega pomena.
Moralno obsojanje
Moralno obsojanje je pogost pojav, ki ga doživljajo pacienti s FNM. Ti pogosto poročajo o občutjih neslišanosti, ne-pripadnosti in obsojanjih, da 'imajo vse le v glavi'. Poleg tega zaradi kombinacije nerazumevanja kompleksnosti in funkcionalnega izvira FNM na način, ki bi bil razumljiv tako za paciente kot tudi za zdravniško osebje, se večina pacientov svojih simptomov sramuje ali jih dojema kot ponižujoča in družbeno neveljavna. Vse to lahko vodi v razvoj izogibalnih vedenj, socialne osamljenosti, socialne anksioznosti, znižanja prosocialnosti in samozavesti. Nekateri simptomi in/ali motnje ter bolezni so tako v družbi lahko sprejete na bolj ali manj pozitiven način, njihova moralna konotacija in sprejemljivost pa lahko močno vplivata na njihovo spopadanje in izraženost.
Prav zaradi tega je ključnega pomena, da dajemo večji poudarek na zmanjšanje stigme, ki zajema funkcionalno nevrološko motnjo, tako na individualni kot tudi kolektivni ravni. Bistveno je, da se osredotočimo na razvijanje in izvajanje študij, ki preučujejo vpliv kulturnih norm na dojemanje določenih motenj, lastnega telesa in simptomov. S tem bomo pridobili pomemben vpogled v učinek nestigmitizirajoče kulture na razumevanje in zdravljenje FNM.
-
Canna, M., in Seligman, R. (2020). Dealing with the unknown. Functional neurological disorder (FND) and the conversion of cultural meaning. Social Science & Medicine, 246, 112725.
Maccoby, E. E. (2007). Historical overview of socialization research and theory. Handbook of socialization: Theory and research, 1, 13-41.
van der Hulst, E. J. (2023). A Clinician’s Guide to Functional Neurological Disorder: A Practical Neuropsychological Approach. Routledge.