Kognitivna FNM
Funkcionalna kognitivna motnja se nanaša na vztrajne in notranje nedosledne kognitivne simptome, ki jih ne moremo razložiti s katerimkoli drugim nevrodegenerativnim stanjem (Ball idr., 2020). Funkcionalna kognitivna motnja je verjetno zelo pogosta, a se redko diagnosticira, ker takšni pacienti hkrati izpolnjujejo tudi merila bodisi za blago kognitivno okvaro bodisi za subjektivni kognitivni upad.
Pozitivni dokazi kognitivne notranje neskladnosti se kažejo, kadar so poročane subjektivne kognitivne težave in/ali nizki rezultati na standardiziranih testih v neposrednem nasprotju:
z opažanji tekom klinično psihološkega intervjuja ali poročanimi aktivnostmi, kot je npr. opravljanje kognitivno napornega poklica,
s specifičnimi vzorci v rezultatih nevropsihološkega testiranja, ki kažejo, da kognitivni procesi delujejo dosti bolje, če do njih dostopamo na manj ekspliciten način; npr. pacienti imajo boljšo sposobnost odloženega priklica informacij kot njihove začetne registracije.
Diagnostični kriteriji po Ballu idr., (2020)
Vsaj en ali več simptomov oškodovanega kognitivnega funkcioniranja
Katerakoli težava iz področja kognitivnega funkcioniranja, ki jo lahko opazimo tudi pri “organskih” kognitivnih motnjah, kot sta npr. demenca in možganska kap. Vključene so lahko vse kognitivne domene, od spomina, koncentracije (vzdrževana pozornost, hitrost procesiranja), izvršilnih funkcij (načrtovanje, organiziranje, hitrost procesiranja), jezikovnih težav (npr. funkcionalna afazija), orientacije, težav pri vizualnem in prostorskem procesiranju, branju in iskanju besed.
Idealno se ocena kognitivnega funkcioniranja naredi s standardiziranim nevropsihološkim testiranjem, ki ga opravi izkušen in ustrezno kvalificiran nevropsiholog. Pri tem je pomembno, da nevropsiholog upošteva širšo sliko, ki vključuje:
zgodovino kognitivnih simptomov (fluktuacija; so simptomi statični ali so se poslabšali skozi čas?).
narava kognitivnih simptomov in tip simptomov (pacienta vprašati po primerih iz resničnega življenja; vplivu simptomov na njihovo funkcioniranje v vsakdanjem življenju- vpliv na delo, odnose, hobije, vožnjo),
izključitev organskih vzrokov, ki bi pojasnili simptome (npr. utrujenost, motnje spanja, predhodna kap, bolezni, zdravila).
ocena psiholoških stanj, ki bi lahko vplivala na kognicijo (npr. depresija, anksioznost, prepričanja o samo-poročanih simptomih- spominski perfekcionizem),
primerjava samo-poročanih simptomov in poročil o simptomih s strani svojcev,
razvojna zgodovina (npr. travmatične izkušnje, psihosocialno funkcioniranje, obrambni mehanizmi, itd.).
Dokaz o kognitivni notranji nedoslednosti
Kognitivna notranja nedoslednost se diagnosticira, kadar pacient poroča o signifikantnih kognitivnih težavah ali ima izredno nizke rezultate na standardiziranih testih, vendar npr. hkrati opravlja kognitivno zelo zahtevno delo, ki zahteva optimalno delovanje kognitivnih funkcij in/ali poroča, da kognitivne težave nimajo vpliva na njegovo dnevno funkcioniranje.
Kognitivnih simptomov ne moremo pojasniti z drugo psihiatrično ali nevrološko motnjo
Kriterij predpostavlja, da pacientovih simptomov ne moremo pojasniti z drugo (nevro)psihiatrično motnjo, kot sta npr. Alzheimerjeva demenca ali možganska kap.
Vendar to še ne pomeni, da pacient ne more imeti pridružene motnje, za izpolnjevanje tovrstnega kriterija. V tem primeru pridružena motnja ne pojasnjuje ali pa vsaj ne pojasnjuje v celoti opaženih simptomov.
Kljub temu je pomembno omeniti, da se v klinični praksi funkcionalni kognitivni simptomi pogosto povezujejo s psihološkimi stanji, kot sta npr. depresija in anskioznost (socialna anksioznost, generalizirana anksioznost in panični napadi), omenjeni motnji pa pojasnjujeta tovrstne simptome.
Pacienti pogosto ne zaznajo psihološke stiske, zaradi njihove tendence k disociaciji in/ali nesposobnosti verbalnega izražanja emocij. Pomembno se je zavedati, da pacienti tega ne počnejo nalašč, temveč, da je to varovalni mehanizem možganov pred psihološko ranljivostjo.
Prav tako je ključno omeniti, da lahko funkcionalne kognitivne simptome pojasnjujejo drugi in pogosto spregledani faktorji, kot so: a) pomanjkanje spanja; b) dehidracija; c) primanjkljaj vitaminov in mineralov, d) polifarmacija; e) stranski učinki zdravil.
Kognitivni simptomi za pacienta predstavljajo hud distres in vplivajo na njegovo dnevno funkcioniranje na pomembnih življenjskih področjih (socialno, delovno, emocionalno področje, itd.)
Kognitivni simptomi lahko za nekatere paciente povzročajo hud distres (npr. jim onemogočajo skrb zase, samostojnost, vožnjo, opravljanje dela, jemanje predpisanih zdravil, itd.), medtem ko obstaja tudi podskupina ljudi, ki kognitivnih simptomov ne doživlja kot stresnih.
Nekaj pomislekov glede diagnostičnih kriterijev
Kriterij “notranje kognitivne nedoslednosti” lahko pri pacientih vzbudi občutke, da svoje simptome simulirajo in, da jim nihče ne verjame. Prepričanja, da jim nihče ne verjame, lahko celo ohranjajo funkcionalne simptome, zaradi česar je smiselno postaviti vprašanje, v kolikšni meri je tovrsten kriterij klinično uporaben ali celo škodljiv za zdravljenje simptomov. Pomembno je, da pacientu na primeren in sočuten način obrazložimo motnjo ter mu povemo, da prihaja do začasne blokade spominov in ne do trajne spominske okvare.
Diagnoza funkcionalne kognitivne motnje nam ne pove ničesar o povezavi med čustvenim in kognitivnim funkcioniranjem pacienta ter ne pojasnjuje dejavnikov, ki ohranjajo simptome (npr. določena prepričanja, spominski perfekcionizem, itd.) ali strategij spoprijemanja (npr. varovalni dejavniki in mehanizem disociacije).
Obstaja tudi jasna nekonsistentnost med samimi kriteriji in obstaja možnost, da pacienti ne izpolnjujejo vseh kriterijev, pa vendar doživljajo simptome funkcionalne kognitivne motnje (van Der Hulst, 2023).
-
Ball, H. A., McWhirter, L., Ballard, C., Bhome, R., Blackburn, D. J., Edwards, M. J., ... in Carson, A. J. (2020). Functional cognitive disorder: dementia’s blind spot. Brain, 143(10), 2895-2903.
van der Hulst, E. J. (2023). A Clinician’s Guide to Functional Neurological Disorder: A Practical Neuropsychological Approach. Routledge.