Bolečina

Written By Tanja Goltnik

Bolečina je kompleksna, visoko individualizirana in subjektivna izkušnja, ki vključuje tako senzorno kot tudi čustveno komponento. Kompleksnost bolečine nakazuje, da je za zdravljenje potreben celovit, holističen pristop, ki v zakup vzame večplastnost bolečine (npr. razlikovanje med različnimi tipi bolečine, kognitivno in čustveno interpretacijo bolečine, učenjem s pogojevanjem, spominom, varovalnimi dejavniki kot tudi tudi dejavniki tveganja).

 

Osnove o bolečini

Vsaka bolečina se prične z dražljajem. V telesu imamo nociceptorje, ki zaznavajo dražljaje iz notranjega in/ali zunanjega okolja in nato pošiljajo informacije o teh dražljajih v hrbtenjačo in možgane. Šele v možganih se ustvari občutek in zaznava bolečine. 

Ko občutimo bolečino v določenem telesnem predelu, gre pravzaprav za proces nocicepcije – bolečina nastane šele takrat, ko na kognitivni in čustveni ravni interpretiramo zaznan dražljaj kot bolečino.

Bolečino v splošnem definiramo glede na:

  • Lokacijo

    Bolečina je lahko:

    • Somatska bolečina (npr. zlom, opekline)

    • Nevropatska bolečina, ki se pojavi, kadar pride do poškodbe perifernega živca ali centralnega živčnega sistema (npr. mravljinčenje, ostri zbodljaji, pekoč občutek)

    • Visceralna bolečina, ki jo težko lokaliziramo in pripišemo zgolj enemu telesnemu predelu (npr. posamezniki, ki so doživeli srčni napad, pogosto poročajo o predhodni bolečini v levi roki)

    • Psihološka bolečina, ki se nanaša na doživljanje negativnih čustev in/ali čustvenih stanj (npr. anksioznost), stresa ter se lahko asociira s preteklimi spomini

  • Trajanje in frekvenco

    • Akutna bolečina se nanaša na bolečino, ki traja manj kot 30 dni

    • Kronična bolečina se nanaša na bolečino, ki traja več kot šest mesecev

    • Ponavljajoča se akutna bolečina se nanaša na ponavljajočo se bolečino, ki traja več časa, vendar se pojavlja v izoliranih epizodah bolečine

    Razlika med akutno in kronično bolečino je v tem, da ima akutna bolečina varovalni namen, ki omogoča preživetje. Akutna bolečina nas namreč opozori na nevarnost, prisotnost patologije v telesu ter zmanjšano uporabnost poškodovanih oz. obolelih delov telesa. Ko je ne občutimo več, signalizira odhod patologije iz telesa in stanje povrnjene homeostaze v telesu. Kronična bolečina po drugi strani močno omejuje in slabša kvaliteto posameznikovega zdravljenja. Če je ne zdravimo pravilno oz. zgolj na podlagi modela akutne bolečine, lahko postane intenzivnejša in posledično težje obvladljiva.

    Frekvenca se nanaša na pogostost doživljanja bolečina - je bolečina vseskozi prisotna ali se bolečina pojavlja v izoliranih epizodah?

  • Osnovni vzrok

    Vrsta bolečine (somatska, visceralna, nevropatska, psihološka) nam lahko daje vpogled v njene mehanizme in osnovne vzroke.

  • Intenziteto

    Posameznik lahko intenzivnost bolečine opiše na podlagi več ocenjevalnih lestvic (npr., od 0-10, kontinuum mila-srednja-huda…). Doživljanje bolečine je močno subjektivno in individualizirano (npr. pri dveh različnih posameznikih lahko ista poškodba povzroča različno dojemanje intenzivnosti bolečine). Intenziteto bolečine lahko tudi preverimo tako, da vprašamo, izvajanje katerih aktivnosti preprečuje pacientu (npr. prehranjevanje, spanje, gibanje; Pain, 2002).

 

Psihološki vidiki bolečine

Psihološki faktorji igrajo pomembno vlogo:

  • v začetni fazi doživljanja bolečine (npr. kako interpretiramo dražljaj; ga asociiramo z določenim spominom; prepričanje o lastnem pragu bolečine, itd.),

  • zaznani resnosti bolečine (npr. katastrofična interpretacija dražljaja, ki jo spremlja anksioznost),

  • poslabšanju bolečine (psihološki dejavniki, ki slabšajo bolečino; npr. pomanjkanje spanja)

  • vzdrževanju bolečine (psihološki dejavniki, ki prispevajo k vzdrževanju bolečine; npr. učenje s pogojevanjem).

Lahko bi dejali, da so psihološki dejavniki prisotni pri vsaki vrsti bolečine, saj so možgani oz. um tisti, ki interpretirajo dražljaj kot bolečino (Pain, 2002).

Nekaj psiholoških dejavnikov, ki vplivajo na prag bolečine:

  • Anksioznost in depresija (Arntz in De Jong, 1994; de Heer idr., 2014)

  • Stres (Hannibal in Bishop, 2014; Vachon-Presseau, 2018)

  • Pomanjkanje spanja (Finan idr., 2013; Kundermann idr., 2004,Whibley idr., 2019)

  • Čustva (Villemure in Bushnell, 2002; Wiech in Tracey, 2009)

  • Motivacija (Navratillova in Porreca, 2014; Porreca in Navratilova, 2017)

  • Spomin (McCarberg in Peppin, 2019)

 

Zdravljenje bolečine

Zdravljenje bolečine ni standardizirano in zahteva celosten, multidisciplinaren in individualiziran pristop. Obstaja več načinov zdravljenja, kontroliranja in upravljanja bolečine:

  • Medikamentozno zdravljenje

  • Minimalno invazivni postopki

  • Psihološke terapije (npr. KVT)

  • Fizioterapija in delovna terapija

  • Akupunktura in nutricevtiki (=snov, ki ima pozitivne učinke in/ali zdravi bolezni)

  • Samoopolnomočenje ( izobraževanje o bolečini in raziskovanje lastnih vzrokov in mehanizmov zaznavanja bolečine)

 

Tehnike spopadanja z bolečino

  • Drgnjenje bolečega predela aktivira receptorje za dotik, kar zmanjša občutek bolečine (Monroe, 2009). Gre za način lajšanja akutne bolečine.

  • Doživljanje pozitivnih čustev zmanjša nivo in občutljivost na bolečino (Finan in Garland, 2015; Navratilova idr., 2016; Sturgeon in Zautra, 2013)

    Younger idr., (2010) so dokazali, da ima gledanje slike romantičnega partnerja analgetične učinke na eksperimentalno povzročeno bolečino, saj aktiva sistem nagrajevanja v možganih.

  • Savnanje naj bi imelo pozitivne analgetične učinke zaradi:

    • Povečanja izločanja BDNF-JA (možganskega nevrotrofičnega faktorja)

      BDNF spodbuja rast novih nevronov in blaži anksioznost in depresijo Aktiven je v hipokampusu, korteksu, malih možganih in bazalnih prednjih možganih – področjih, ki sodelujejo pri učenju, dolgoročnem spominu in izvršilnih funkcijah.

    • Redna uporaba savne, naj bi zmanjševala vnetni odziv telesa

    • Vpliva na opiodni sistem.

      Raziskave so ugotovile, da uporaba savne močno poveča izločanje beta-endorfinov (Kukkonen-Harjula in Kauppinen, 1988;Vescovi idr., 1992).

    • Aktivira dinorfin. Dinorfin je opioid, ki povzroča globok občutek nezadovoljstva in/ali nelagodja. Tako kot med intenzivno telesno vadbo, se tudi med savno, sprošča visok nivo dinorfina, ki povzroča splošna občutja nelagodja ob izpostavljenosti vročini. Toda boj z izpostavljenostjo vročini, na koncu aktivira poti (endorfini sistem), ki vodijo do povečanja osnovne ravne razpoloženja ter sreče.

  • Uporaba kletvic naj bi statistično značilno bolj znižala intenziteto akutne bolečine, v primerjavi z uporabo drugih besed (Stephens idr., 2009).

  • Čuječnost nam lahko pomaga pri neobsojajočem opazovanju misli, čustev in občutkov, ki so povezani z doživljanjem bolečine (Mackey idr., 2022).

  • Uporaba zdravih distrakcij je lahko učinkovit pristop upravljanja akutne bolečine. Če pomislimo, doživljamo več bolečine ponoči, ko je manj distrakcij in stimulativnih dražljajev.

    Nekaj tehnik distrakcije:

    • Izvajanje prijetnih aktivnosti (sprehod, preživljanje časa v naravi, sprostitvene tehnike, druženje s prijatelji, ogled filma/serije)

    • Pozornost iz sebe preusmerimo na nekoga drugega (npr. naredimo nekaj dobrega za drugo osebo; pokličemo prijatelja, itd.)

  • Ker zaznava bolečine nastane šele v možganih, ko pride do interpretacije dražljaja, na podlagi naših predhodnih izkušenj in znanja, je ključno odkrivanje in spreminjanje negativne kognicije in čustev, ki se povezujejo z bolečino. Učinkovite so tehnike v okviru KVT.

  • Stres vpliva na intenziteto, frekvenco in prag bolečine. Če dolgotrajno doživljamo stres, lahko to vodi v kronično aktivacijo simpatičnega živčnega sistema. Ključno je, da se poslužujemo sprostitvenih tehnik, ki vplivajo na aktivacijo parasimpatičnega živčnega sistema, med katero poteka regeneracija telesa. Nekaj tehnik:

    • Dihalne tehnike

    • Poslušanje sproščujoče glasbe

    • Meditacija

    • Protokol NDSR (iz angl. Non-sleep Deep Rest)

  • Bolečina povzroča oz. je posledica vnetja v telesu, zato hrana, ki še dodatno povečuje vnetje, zmanjšuje dostopnost energije v možganih, kar povzroča utrujenost in povečuje intenziteto bolečine. Nekaj splošnih smernic:

    • Uživanje protivnetne prehrane, ki je bogata z omega-3, zelenjavo, sadjem, kompleksnimi ogljikovimi hidrati, polifenoli…

    • Stabilizacija krvnega sladkorja

    • Uživanje magnezija in cinka

    • Vitamini: B1,B6,B12, C, D in E

    • Hrana, ki je bogata s kapsaicinom (pekoča snov, ki jo najdemo v čilijih; izkazalo se je, da 2.5 mg kapsaicina na obrok izboljša ravnovesje energije v telesu; Theoharides idr., 2015)

  • Obstajajo študije, ki potrjujejo učinkovitost akupunkture, vendar še ne poznamo vseh mehanizmov delovanja (Kelly in Willis, 2019; Patil idr., 2016).

  • Slaba kvaliteta in kakovost spanja vodita do znižanja praga bolečine (Finan idr., 2013).

 

Kompleksni regionalni bolečinski sindrom

Kompleksni regionalni bolečinski sindrom (KRBS) je stanje kronične bolečine, katerega sproži bodisi telesna poškodba ali operacija okončine bodisi doživeta travma. KRBS prizadene več žensk kot moških in se pojavi pri okoli 20 osebah na 100 000 pacientov, v starostnem razponu od 37-53 let (Popkirov idr., 2018). Za KRBS je značilna kombinacija lokalnega vnetja telesa in de-regulacije avtonomnega živčnega sistema, ki se kaže s trofično in motorično disfunkcijo prizadetega dela ter zelo spominja na etiologijo in manifestacijo simptomov funkcionalne nevrološke motnje.

 
 

Klinična diagnostična merila za KRBS, z značilnostmi, ki jih opazimo tudi pri funkcionalni nevrološki motnji

  • Kontinuirana bolečina, ki ni sorazmerna s kakršnimkoli spodbujevalnim dogodkom,

  • Pacient mora poročati o vsaj v enem simptomu v treh ločenih kategorijah:

    • Senzorični simptomi: hiperstezija in/ali alodinija

    • Vazomotorični simptomi: temperaturna asimetrija in/ali spremembe barve kože in/ali asimetrija barve kože

    • Sudomotorični simptomi/edem: edem in/ali spremembe v znojenju in/ali asimetričnost potenja

  • Motorični/trofični simptomi: zmanjšan obseg gibanja in/ali motorične disfunkcije (šibkost, tremor, distonija) in/ali trofične spremembe (lasje, nohti, koža)

  • V času ocenjevanja mora imeti pacient vsaj en znak v dveh ali več naslednjih kategorijah:

    • Senzorični simptomi: znaki hiperalgezije (na vbod z iglo) in/ali alodinije (na rahel dotik in/ali globok somatski pritisk in/ali gibanje sklepov)

    • Vazomotorični simptomi: dokaz temperaturne asimetrije in/ali spremembe barve kože in/ali asimetrije kože

    • Sudomotorični simptomi /edem: znaki edema in/ali sprememb znojenja in/ali asimetrije znojenja

    • Motorični/trofični simptomi: znaki zmanjšanega obsega gibanja in/ali motorične disfunkcije (šibkost, tremor, distonija) in/ali trofičnih sprememb (lasje, nohti, koža)

  • Simptomov bolje ne pojasnjuje nobena druga diagnoza

SLOVARČEK:

  • Alodinija = boleč odziv na neboleč dražljaj

  • Hiperalgezija = povečana občutljivost na boleče dražljaje

  • Edem = oteklina

  • Sudomotorična aktivnost = sprememba barve in/ali pretoka krvi

 

    • Arntz, A., Dreessen, L., in De Jong, P. (1994). The influence of anxiety on pain: attentional and attributional mediators. Pain, 56(3), 307-314.

    • de Heer, E. W., Gerrits, M. M., Beekman, A. T., Dekker, J., Van Marwijk, H. W., De Waal, M. W., ... in Van Der Feltz-Cornelis, C. M. (2014). The association of depression and anxiety with pain: a study from NESDA. PloS one, 9(10), e106907.

    • Finan, P. H., Goodin, B. R., in Smith, M. T. (2013). The association of sleep and pain: an update and a path forward. The journal of pain, 14(12), 1539-1552.

    • Hannibal, K. E., in Bishop, M. D. (2014). Chronic stress, cortisol dysfunction, and pain: a psychoneuroendocrine rationale for stress management in pain rehabilitation. Physical therapy, 94(12), 1816-1825.

    • Kelly, R. B., in Willis, J. (2019). Acupuncture for pain. American family physician, 100(2), 89-96.

    • Kundermann, B., Krieg, J. C., Schreiber, W., in Lautenbacher, S. (2004). The effects of sleep deprivation on pain. Pain Research and Management, 9, 25-32.

    • Laukkanen, T., Laukkanen, J. A., in Kunutsor, S. K. (2018). Sauna Bathing and Risk of Psychotic Disorders: A Prospective Cohort Study. Medical Principles and Practice. doi:10.1159/000493392

    • Laukkanen, Jari; Laukkanen in Tanjaniina (2017). Sauna Bathing And Systemic Inflammation. European Journal Of Epidemiology 33, 3.

    • Leak RK, (2014). Heat shock proteins in neurodegenerative disorders and aging. J Cell Commun Signal 8, 4.

    • Mackey, S., Gilam, G., Darnall, B., Goldin, P., Kong, J. T., Law, C., ... in Gross, J. (2022). Mindfulness-based stress reduction, cognitive behavioral therapy, and acupuncture in chronic low back pain: protocol for two linked randomized controlled trials. JMIR Research Protocols, 11(9), e37823.

    • McCarberg, B., in Peppin, J. (2019). Pain pathways and nervous system plasticity: learning and memory in pain. Pain Medicine, 20(12), 2421-2437.

    • McCracken, L. M., in Turk, D. C. (2002). Behavioral and cognitive–behavioral treatment for chronic pain: outcome, predictors of outcome, and treatment process. Spine, 27(22), 2564-2573.

    • Navratilova, E., in Porreca, F. (2014). Reward and motivation in pain and pain relief. Nature neuroscience, 17(10), 1304-1312.

    • Navratilova, E., in Porreca, F. (2014). Reward and motivation in pain and pain relief. Nature neuroscience, 17(10), 1304-1312.

    • PAIN, C. (2002). Pain management: classifying, understanding, and treating pain. Hospital physician, 23, 1-8.

    • Patil, S., Sen, S., Bral, M., Reddy, S., Bradley, K. K., Cornett, E. M., ... in Kaye, A. D. (2016). The role of acupuncture in pain management. Current pain and headache reports, 20, 1-8.

    • Porreca, F., in Navratilova, E. (2017). Reward, motivation, and emotion of pain and its relief. Pain, 158, S43-S49.

    • Stephens, R., Atkins, J., in Kingston, A. (2009). Swearing as a response to pain. NeuroReport, 1. doi:10.1097/wnr.0b013e32832e6

    • Vachon-Presseau, E. (2018). Effects of stress on the corticolimbic system: implications for chronic pain. Progress in Neuro-Psychopharmacology and Biological Psychiatry, 87, 216-223.

    • Villemure, C., in Bushnell, M. C. (2002). Cognitive modulation of pain: how do attention and emotion influence pain processing? Pain, 95(3), 195-199.

    • Wiech, K., in Tracey, I. (2009). The influence of negative emotions on pain: behavioral effects and neural mechanisms. Neuroimage, 47(3), 987-994.

    • Younger, J., Aron, A., Parke, S., Chatterjee, N., in Mackey, S. (2010). Viewing Pictures of a Romantic Partner Reduces Experimental Pain: Involvement of Neural Reward Systems. PLoS ONE, 5(10), e13309. doi:10.1371/journal.pone.0013309

Tanja Goltnik
Previous

Motnje spanja
Next

Glavoboli