Glavoboli
Glavoboli predstavljajo nevrološko motnjo, ki je močno pogojena s starostjo in spolom (Sanders idr., 2018) ter so pogosto pridružen simptom pri pacientih s FNM. Skoraj polovica svetovne populacije naj bi se spopadala z motnjo aktivnega glavobola (Stovner idr., 2007). Obstajajo različne vrste glavobolov, ki so posledica vnetja različnih tkiv glave in vratu. Najpogostejša tipa glavobolov sta migrena in glavobol tenzijskega tipa.
Migrena
Migrena je pogost tip glavobola, ki se na podlagi IHS (International headache society, 2018) deli na dva podtipa:
Migrena brez avre ali navadna migrena (Ponavljajoči se unilateralni glavobol, katerega pogosto spremljajo občutljivost na svetlobo ter zvok, slabost in bruhanje. Migrena se poslabša z fizično aktivnostjo, povprečno trajanje napada je 24 ur, medtem ko se celoten razpon razteza od 4 ur do tudi treh dni.)
Migrena z avro ali klasična migrena (Avra se nanaša na občutek, da se bo nekaj zgodilo. Lahko je vizualna ali slušna in se razlikuje od déjà vu.)
Čeprav migrena prizadene zgolj deset odstotkov prebivalstva, povzroča znatno večjo obolevnost in socialno-ekonomsko breme tako za posameznika kot tudi za družbo, v primerjavi s tenzijskim tipom glavobola. Migrene v večjem deležu prizadenejo ženski spol, v primerjavi z moškim (18 odstotkov proti šest odstotkov).
Tenzijski tip glavobola
Tenzijski tip glavobola je slabo definiran in heterogen sindrom, za katerega je značilna bolečina v predelu glave in se diagnosticira na podlagi odsotnosti simptomov, ki so značilni za druge vrste glavobolov, kot je npr. migrena. Natančnejši mehanizmi vzroka še niso znani.
Priporočila za spopadanje z glavoboli
Dieta z visoko vsebnostjo omega-3 (1g EPA dnevno)
Omega-3 maščobnih kislin naše telo ne more proizvajati samo, zato moramo poskrbeti, da jih zaužijemo s prehrano ali prehranskimi dodatki. Eikozapentaenojska kislina (EPA) in dokozaheksaenojska kislina (DHA) sta dolgoverižni polinenasičeni omega-3 maščobni kislini, kateri najdemo predvsem v mastnih hladnovodnih ribah in dodatkih kot sta ribje olje ali olje morskih alg. Omega-3 maščobne kisline naj bi bile koristne predvsem zaradi svojih protivnetnih lastnosti, v študiji Sanders idr., (2018) so tako ugotovili, da je višji vnos omega-3 maščobnih kislin (predvsem EPA) povezan z nižjo prevalenco hudih glavobolov in migren.
Kreatin
Kreatin se je izkazal za statistično značilno učinkovitega pri zmanjševanju glavobolov, ki so posledica travmatske poškodbe možganov. Kreatin je energetsko bogata aminokislina, ki jo telo samo proizvaja v jetrih, ledvicah in trebušni slinavki ter pripomore k vzdrževanju optimalnih ravni ATP-ja (energijska valuta celice). Prav tako raziskave kažejo, da naj bi zmanjšal nivo oksidativnega stresa in vnetja v telesu.
Kurkumin
Kurkumin ima močne protivnetne učinke in lahko vodi do zmanjšanja pogostosti in intenzivnosti glavobolov. Kurkumin je aktivna sestavina, ki jo najdemo v zelišču KURKUMA LONGA (kurkuma). Rezultati randomizirane študije avtorjev Rezaie idr., (2021) so pokazali, da je imelo osemtedensko uživanje kurkume pozitivne učinke na simptome migrene (frekvenca in bolečina napadov). Kljub temu so potrebne dodatne raziskave, ki bodo ugotovile natančnejše mehanizme in še dodatno potrdile vlogo kurkume pri zdravljenju migrene.
V sistematičnem pregledu avtorjev Lopresti idr., (2020) so prav tako ugotovili, da imajo pozitiven učinek koriander, kamilica in mentol, vendar poudarjajo pomen nadaljnjih kakovostnih raziskav za bolj zanesljive zaključke.
Zgornja priporočila ne nadomeščajo ustrezne zdravstvene obravnave, zato se prej posvetujte s svojim osebnim zdravnikom.
-
Fumal, A., in Schoenen, J. (2008). Tension-type headache: current research and clinical management. The Lancet Neurology, 7(1), 70–83. doi:10.1016/s1474-4422(07)70325-3
Göbel, H., Schmidt, G., in Soyka, D. (1994). Effect of Peppermint and Eucalyptus Oil Preparations on Neurophysiological and Experimental Algesimetric Headache Parameters. Cephalalgia, 14(3), 228–234. doi:10.1046/j.1468-2982.1994.014003228.x
Lopresti, A. L., Smith, S. J., in Drummond, P. D. (2020). Herbal treatments for migraine: A systematic review of randomised‐controlled studies. Phytotherapy Research. doi:10.1002/ptr.6701
Olesen, J., in Steiner, T. J. (2004). The International classification of headache disorders, 2nd edn (ICDH-II). Journal of Neurology, Neurosurgery & Psychiatry, 75(6), 808-811.
Sakellaris, G., Nasis, G., Kotsiou, M., Tamiolaki, M., Charissis, G., in Evangeliou, A. (2007). Prevention of traumatic headache, dizziness and fatigue with creatine administration. A pilot study. Acta Paediatrica, 97(1), 31–34. doi:10.1111/j.1651-2227.2007.00529.x
Sanders, A. E., Shaikh, S. R., in Slade, G. D. (2018). Long-chain omega-3 fatty acids and headache in the U.S. population. Prostaglandins, Leukotrienes and Essential Fatty Acids, 135, 47–53. doi:10.1016/j.plefa.2018.06.008
Tassorelli, C., Diener, H. C., Dodick, D. W., Silberstein, S. D., Lipton, R. B., Ashina, M., ... in International Headache Society Clinical Trials Standing Committee. (2018). Guidelines of the International Headache Society for controlled trials of preventive treatment of chronic migraine in adults. Cephalalgia, 38(5), 815-832.