Težave s črevesjem in mehurjem

Written By Tanja Goltnik

Črevesna mikrobiota je kolektivni pojem za bogat ekosistem, ki ga naseljuje na trilijone mikroorganizmov, ki živijo tako v kot tudi na človeku. V zadnjih dveh desetletjih je bilo raziskovanje črevesne mikrobiote v porastu in danes je jasno, da je le-ta ključna determinanta človeškega zdravja in pomemben uravnalec gostiteljeve fiziologije. Človeška mikrobiota naj bi bila izjemno raznovrstna, dinamična in občutljiva na zunanje dražljaje, zaradi česar je potencialna in obetavna tarča raznih terapevtskih intervencij (Cryan idr., 2019). 

Skoraj ni niše človeškega telesa, ki je ne bi naseljeval drugačen ekosistem bakterij, virusov, gliv in drugih mikroorganizmov, pa vendarle so največja področja mikrobne kolonizacije na človeškem telesu: koža, dihalne poti, oči, urogenitalni ter prebavni trakt. Kljub pomembnosti dihalne in oralne mikrobiote, je v akademski sferi največ poudarka na mikrobioti, ki se nahaja v črevesju, zaradi njenega vpliva na razne možganske procese. Če se je raziskovanje možgansko-črevesne osi najprej osredotočalo na regulacijo prebave in sitosti, je danes večino fokusa na kognitivnih procesih višjega nivoja in patopsiholoških učinkih, ki so posledica okvare komunikacije med njima. Okvara možgansko-črevesne osi naj bi med drugim povečala tveganje za nastanek motenj avtističnega spektra, depresije, shizofrenije, motenj hranjenja in anksioznosti (Finegold idr., 2012; Foster in McVay, 2013; Horne in Foster, 2018; Kleiman idr., 2018; Severance idr., 2015). 

Učinki prehrane na možgansko-črevesno os

Način prehranjevanja je eden izmed kritičnih faktorjev, ki uravnava sestavo črevesne mikrobiote in ima hkraten učinek tudi na naše možgane in vedenje. Učinki diete so tako zelo dramatični, da lahko pride do ogromnih sprememb v sestavi črevesne mikrobiote v zgolj 24 urah, kadar posamezniki spremenijo svoj način prehranjevanja iz živalske na bolj rastlinsko osnovano dieto in obratno (David idr., 2014). 

Črevesni mikroorganizmi so vpleteni v prebavo, absorpcijo, metabolizem in razgradnjo neprebavljenih mikrohranil, kar ima za gostitelja številne pozitivne in koristne učinke.

  • Ogljikovi hidrati

Najbolj raziskana mikrohranila so ogljikovi hidrati, natančneje prehranske vlaknine. Prehranske vlaknine so za telo neprebavljive snovi, ki se najbolj skoncentrirano nahajajo v polnozrnatih izdelkih, zelenjavi, sadju, stročnicah, oreščkih, semenih in krompirju. So pomemben del uravnotežene prehrane, zaradi stranskega fermentiranega produkta, ki nastane kot posledica njihove razgradnje s pomočjo mikrobiote v debelem črevesu. Ta stranski fermentiran produkt so kratkoverižne maščobne kisline, ki imajo pomembno vlogo pri ohranjanju imunske homoestaze ter nas varujejo pred vnetjem in karcinogenimi vplivi. Kratkoverižne maščobne kisline lahko dosežejo možgane tako, da prečkajo krvno-možgansko bariero, vendar njihov učinek na psihološke procese še ni čisto znan (Zmora idr., 2018). 

  • Vitamini in minerali

Vitamini in minerali spadajo v drugo skupino mikrohranil in igrajo ključno vlogo v sintezi in metabolizmu nevrotransmitorjev, katerih glavna naloga je prenašanje sporočil med živci. Črevesna mikrobiota naj bi sintetizirala predvsem K vitamin in skupino vitaminov B, s katerimi ima poleg mineralov simbiotičen odnos. Številne črevesne bakterije namreč potrebujejo minerale za rast in razvoj, zato lahko primanjkljaji ali presežki koncentracij mineralov, vodijo v mikrobno neravnovesje in razmnoževanje številnih patogenih mikrobov (Zmora idr., 2018). 

  • Polifenoli in fermentirana hrana

Polifenoli so močni oksidanti, ki naše telo varujejo pred oksidacijskim stresom in prostimi radikali. Nahajajo se v sadju in zelenjavi, kakavovih zrnih, oreščkih, žitih, začimbah, rdečemu vinu, kavi in zelenemu čaju. 90-95% polifenolov naše telo ne more absorbirati, zato jih nadalje razgradijo mikrobi v črevesju. Uživanje hrane, ki je bog vir polifenolov, ima številne pozitivne učinke na naše zdravje. Vse od protivnetnih in antioksidativnih učinkov, do izboljšanih kognitivnih funkcij tako pri starejši kot tudi mlajši populaciji (Bastienatto idr., 2015; Devore idr., 2012; Gildawie idr., 2018; Philip idr., 2019). 

Kombuča, jogurt, kislo zelje in kimči, so samo nekateri primeri fermentirane hrane, katere konsumpcija se povezuje z ohranjanjem zdrave telesne teže in znižanim tveganjem za sladkorno bolezen, rak in številne kardiovaskularne bolezni. V Stanfordski študiji so preučevali učinke diete z visoko vsebnostjo prehranskih vlaknin in diete z visoko vsebnostjo fermentirane prehrane na raznovrstnost črevesja in imunski sistem zdravih odraslih. Ugotovili so, da je dieta z visoko vsebnostjo prehranskih vlaknin izboljšala funkcijo črevesne mikrobiote, medtem ko so bili imunski odzivi precej individualizirani. Alternativno, pa je dieta z visoko vsebnostjo fermentiranih produktov, povečala mikrobiotsko raznovrstnost in znižala vnetne faktorje ter tako imela pozitiven učinek na oba merjena parametra (Díaz-López idr., 2016; Gille idr., 2018; Mozaffarian idr., 2011).  

 
 

Težave z mehurjem

Pacienti se lahko soočajo tudi s funkcionalnimi težavami z mehurjem. Ti simptomi se lahko kažejo v:

  • Disfunkcije mokrenja (nezmožnost uriniranja ali težave s pričetkom uriniranja)

  • Pogostosti uriniranja

  • Nujnosti uriniranja

  • Občasnih težavah pri zadrževanju uriniranja

 

Kronično zastajanje urina

“Zastajanje urina je akutna ali kronična nezmožnost prostovoljnega izločanja ustrezne količine urina.” (Serlin idr., 2018). Bolezen v večji meri prizadene moške, vzroki so kompleksni in se nanašajo na iatrogene, nevrološke, vnetne in nalezljive vzroke. Kronično zastajanje urina običajno ni nevrološkega vzroka in je asimptomatsko.

 

Sindrom ‘Cauda Equina’

Sindrom Cauda equina je posledica disfunkcije več sakralnih in ledvenih živčnih korenin v ledvenem vretenčnem kanalu. Znaki in simptomi vključujejo bolečino v križu, bolečino, ki se širi navzdol po nogi, odrevenelost okoli anusa in izgubo nadzora nad črevesjem ali mehurjem (Orendáčová idr., 2001). 

 

    • Bastianetto, S., Ménard, C., in Quirion, R. (2015). Neuroprotective action of resveratrol. Biochimica et Biophysica Acta (BBA) - Molecular Basis of Disease, 1852(6), 1195–1201. doi:10.1016/j.bbadis.2014.09.011

    • Cryan, J. F., O’Riordan, K. J., Cowan, C. S. M., Sandhu, K. V., Bastiaanssen, T. F. S., Boehme, M., … Dinan, T. G. (2019). The Microbiota-Gut-Brain Axis. Physiological Reviews, 99(4), 1877–2013. doi:10.1152/physrev.00018.2018

    • David, L. A., Maurice, C. F., Carmody, R. N., Gootenberg, D. B., Button, J. E., Wolfe, B. E., ... in Turnbaugh, P. J. (2014). Diet rapidly and reproducibly alters the human gut microbiome. Nature, 505(7484), 559-563.

    • Devore, E. E., Kang, J. H., Breteler, M. M. B., in Grodstein, F. (2012). Dietary intakes of berries and flavonoids in relation to cognitive decline. Annals of Neurology, 72(1), 135–143. doi:10.1002/ana.23594

    • Finegold, S. M., Downes, J., in Summanen, P. H. (2012). Microbiology of regressive autism. Anaerobe, 18(2), 260–262. doi:10.1016/j.anaerobe.2011.12.01

    • Foster, J. A., in McVey Neufeld, K.-A. (2013). Gut–brain axis: how the microbiome influences anxiety and depression. Trends in Neurosciences, 36(5), 305–312. doi:10.1016/j.tins.2013.01.005

    • Gildawie, K. R., Galli, R. L., Shukitt-Hale, B., in Carey, A. N. (2018). Protective effects of foods containing flavonoids on age-related cognitive decline. Current nutrition reports, 7, 39-48.

    • Gille, D., Schmid, A., Walther, B., and Verge`res, G. (2018). Fermented food and non-communicable chronic diseases: a review. Nutrients 10, 448.

    • Horne, R., in Foster, J. A. (2018). Metabolic and Microbiota Measures as Peripheral Biomarkers in Major Depressive Disorder. Frontiers in Psychiatry, 9. doi:10.3389/fpsyt.2018.00513

    • Kleiman, S. C., Carroll, I. M., Tarantino, L. M., in Bulik, C. M. (2015). Gut feelings: A role for the intestinal microbiota in anorexia nervosa? International Journal of Eating Disorders, 48(5), 449–451. doi:10.1002/eat.22394

    • Mozaffarian, D., Hao, T., Rimm, E.B., Willett, W.C., in Hu, F.B. (2011). Changes in diet and lifestyle and long-term weight gain in women and men. N. Engl. J. Med. 364, 2392–2404.

    • Orendáčová, J., Čı́žková, D., Kafka, J., Lukáčová, N., Maršala, M., Šulla, I., … Katsube, N. (2001). Cauda equina syndrome. Progress in Neurobiology, 64(6), 613–637. doi:10.1016/s0301-0082(00)00065-4

    • Severance, E. G., Prandovszky, E., Castiglione, J., in Yolken, R. H. (2015). Gastroenterology issues in schizophrenia: why the gut matters. Current psychiatry reports, 17, 1-10.

Tanja Goltnik
Previous

Težave s kognicijo
Next

Disociacija