Težave s kognicijo

Written By Tanja Goltnik

Kognicija predstavlja notranje procese, ki so vključeni v oblikovanje smisla o okolju ter odločanje, kakšna povratna informacija bi bila, v odziv nanj, najbolj primerna. Med notranje procese spadajo pozornost, učenje, sklepanje in mišljenje, reševanje problemov, jezik, spomin in zaznavanje.

Pacienti s FNM pogosto poročajo o težavah s spominom, koncentracijo, težavah pri iskanju besed in poročajo o občutku megle v glavi. Ti simptomi so lahko sekundarni in se pojavljajo ob primarnih simptomih, kot so npr. motnje gibanja oz. so primarni in se rezultirajo v diagnozi kognitivne funkcionalne nevrološke motnje. Pomembna je natančna in obsežna nevropsihološka ocena, na podlagi katere izkušen strokovnjak določi, če so simptomi funkcionalnega izvora oz. nakazujejo na blago kognitivno motnjo ali celo obliko demence.

Blaga kognitivna motnja

Blaga kognitivna motnja je sindrom upada spoznavnih sposobnosti, ki je večji, v primerjavi z upadom, ki je posledica normalnega staranja. Predstavlja vmesno stopnjo med normalnimi spremembami staranja in demenco, ter pri več kot polovici pacientov, v obdobju petih let, napreduje v demenco (najpogosteje v Alzheirmerjevo demenco). Diagnoza se postavi, na podlagi naslednjih izhodišč:

  • Zaznana sprememba v kognitivnem delovanju (npr. spominu, koncentraciji, učenju, mišljenju, itd.)

  • Možnost klinične demence je izključena

  • Upad na enem ali več kognitivnih področjih

  • Neokrnjenost samostojnega funkcioniranja (npr. pacienti imajo zgolj manjše težave, kot je nezmožnost zapomnitve nakupovalnega listka)

  • Odsotnost drugih nevroloških, psihiatričnih ali medicinskih razlogov za poslabšanje spomina

 

Poznamo štiri podtipe blage kognitivne motnje:

    • Oslabljenost spomina

    • Oslabljenost spomina skupaj z oslabljenimi drugimi kognitivnimi področji

    • Oslabljeno drugo kognitivno področje

    • Oslabljenih več drugih kognitivnih področij

 Alzheimerjeva demenca

Alzheimerjeva demenca je bolezen, ki jo zaznamuje progresiven upad kognitivno-vedenjskih sposobnosti, ki okrni posameznikovo vsakodnevno funkcioniranje in močno slabša kvaliteto njegovega življenja (Wilson idr., 2012). 

Znaki, ki nakazujejo na Alzheimerjevo demenco so:

  • Upad spomina (težave pri pozabljanju /priklicu informacij)

  • Časovna in prostorska zmedenost

  • Težave na področju pozornosti in reševanja problemov (težave s pravilnostjo odločanja)

  • Težave na področju jezika (govorno in/ali pisno izražanje)

  • Socialna izolacija

  • Spremembe v razpoloženju in osebnostnih lastnosti

Za diagnozo gotove Alzheimerjeve bolezni so potrebni patološki dokazi. Progresiven upad spomina in drugih kognitivnih področij, ki so prizadeta, mora biti preverjen s kliničnimi preizkusi in nevropsihološkim testiranjem. Prav tako se upošteva družinska zgodovina genetske mutacije Alzheimerjeve bolezni in/ali genetsko testiranje ter odsotnost drugega obolenja oz. motnje, ki bi bolje pojasnila upad spomina in drugih kognitivnih področij. 

Na žalost še ni razvitega testa, na podlagi katerega bi lahko diagnosticirali Alzheimerjevo bolezen. Diagnosticiranje tako vključuje preučevanje družinske in zdravstvene diagnoze posameznika, subjektivno oceno kognitivnih in vedenjskih sprememb, povpraševanje pri svojcih o kognitivnih spremembah pacienta ter izvedba kognitivnih, krvnih in nevroloških preiskav. 
Strategije in varovalni dejavniki proti kognitivnemu upadu

 

Kako izboljšati kognitivne sposobnosti?

  • Kognitivna rezerva se nanaša na možgansko plastičnost in reorganizacijo možganskih mrež na način, ki kompenzira normalen, s starostjo povezan upad kognitivnih funkcij, in predstavlja možgansko zalogo vseh umskih sposobnosti, ki smo jih pridobili v življenju. Posamezniki, ki so v življenju razvili večjo kognitivno rezervo, imajo manjše posledice kognitivnih okvar in nižje tveganje za razvoj demence. Kognitivno rezervo krepijo:

    • Izobraževanje

    • Kariera, ki zahteva zmerno do visoko stopnjo kognitivne aktivnosti

    • Prostočasne aktivnosti, ki vključujejo različne kognitivne domene

    • Dvojezičnost (lahko zakasni nastop demence za 4-5 let)

  • Kronično pomanjkanje spanca je eden izmed glavnih dejavnikov tveganja za kognitivni upad. Med spanjem namreč poteka detoksifikacija produktov oksidacije ter konsolidacija spomina – kratkotrajni spomin je pretvorjen v dolgotrajni spomin, nepotrebni spomini so eliminirani, miselni procesi se organizirajo in vzpostavijo se nove povezave.

    Za več informacij o spanju in preprostih načinih, kako izboljšati njegovo kakovost kliknite tukaj.

  • Zdrave prehranjevalne navade so lahko ključna zaščita pred hujšim upadom kognitivnih sposobnosti in razvojem Alzheimerjeve bolezni ter drugih vrst demence v pozni odraslosti.

    V Framinghanski longitudinalni študiji (2010) so prišli do zaključka, da je upad kognitivnih sposobnosti počasnejši, pri posameznikih, ki imajo v krvi večje količine omega-3 maščob, uživajo raznovrstno sadje in zelenjavo, se izogibajo sladkorju ter raje posegajo po rastlinskih virih beljakovin. Prav tako se je izkazalo, da so imeli posamezniki z visokim vnosom vitaminov E in C, počasnejši kognitivni upad in nižje tveganje za razvoj Alzheimerjeve demence, kot tisti posamezniki, ki so imeli nizek vnos teh vitaminov. V meta-analizi petnajstih študij, ki so preučevale učinek alkohola na tveganje za razvoj demence, se je izkazalo, da je nizka oz. zmerna stopnja alkoholne konsumpcije povezana z nižjim tveganjem za razvoj Alzheimerjeve bolezni in demence. Prav tako obstajajo dokazi, da višja stopnja vnosa antioksidantov, zmanjša tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni, ker prav tako znižuje tveganje za razvoj cerebro- vaskularne bolezni (Reit, idr., 2011).

  • Številne študije nakazujejo, da je fizična aktivnost povezana z boljšim možganskim funkcioniranjem in z znižanim tveganjem za razvoj bolezni, ki so posledice patološkega staranja (Erickson, idr.,2013; Frederiksen, idr.,2015; Tan, idr.,2010, Weuve idr.,2004; Hedden in Gabrieli, 2014).

  • Vzpostavljanje novih odnosov, uvajanje novih hobijev v družbi drugih ljudi ter vseživljenjsko ohranjanje pozitivnih in ljubečih medosebnih odnosov, vpliva na adaptivno kondicijo možganov, izboljšuje blagostanje in omogoča nastajanje novih nevronskih poti (Poulain, idr., 2013; Waldinger in Shulz, 2010; Wilson, idr., 2007; Fratiglioni, idr., 2004). Obstaja mnogo doslednih raziskav, ki povezujejo socialno vključenost s počasnejšim upadom kognitivnih sposobnosti (Fratiglioni, idr.,2004), boljšim imunskim sistemom(Sternberg, 2001), srečo in izpopolnjenostjo( Waldinger in Shulz, 2010). Številne študije so prišle do zaključka, da bodo tako mladi kot starejši posamezniki, ki se vključujejo v kognitivno stimulativne aktivnosti, kot so učenje, branje ali igranje miselnih iger, imeli nižje tveganje za razvoj demence, kot posamezniki, ki se ne vključujejo v te aktivnosti. Prav tako so ugotovili, da ima kognitivni trening vpliv na izboljšanje spomina, rezoniranja in hitrosti mentalnega procesiranja v starejših posameznikih (Reit, idr., 2011).

  • Kognitivni lapsusi so pogosti v normalni populaciji. Vsakemu se lahko zgodi, da pozabi, kje je pustil ključe, parkiral avto ali, če je zaklenil hišo, ko je odšel od doma.

 

    • Craft, S. (2007). Insulin Resistance and Alzheimer's Disease Pathogenesis: Potential Mechanisms and Implications for Treatment. Curr Alzheimer Res., 4(2), 147-52. doi: 10.2174/156720507780362137

    • Erickson, K. I., Gildengers, A. G. in Butters, M. A. (2013). Physical activity and brain plasticity in late adulthood. Dialogues in clinical neuroscience, 15(1), 99–108.

    • Fratiglioni, L., Paillard-Borg, S. in Winblad, B. (2004). An active and socially integrated lifestyle in late life might protect against dementia. The Lancet Neurology, 3(6), 343–353. doi:10.1016/s1474-4422(04)00767-7

    • Frederiksen, K. S., Verdelho, A., Madureira, S., Bäzner, H., O’Brien, J. T., … Fazekas, F. (2014). Physical activity in the elderly is associated with improved executive function and processing speed: the LADIS Study. International Journal of Geriatric Psychiatry, 30(7), 744–750. doi:10.1002/gps.4220

    • Goyal, M., Singh, S., Sibinga, E. M. S., Gould, N. F., Rowland-Seymour, A., Sharma, R., … Haythornthwaite, J. A. (2014). Meditation Programs for Psychological Stress and Well-being. JAMA Internal Medicine. 174(3), 357. doi:10.1001/jamainternmed.2013.13018

    • Gustafson, D., Rothenberg, E., Blennow, K., Steen, B. in Skoog, I. (2003). An 18-year Follow-Up of Overweight and Risk of Alzheimer Disease. Arch Intern Med., 163(13), 1524-8. doi: 10.1001/archinte.163.13.1524

    • Hedden, T. in Gabrieli, J. D. E. (2004). Insights into the ageing mind: a view from cognitive neuroscience. Nature Reviews Neuroscience, 5(2), 87–96. doi:10.1038/nrn1323

    • Kang, J.-E., Lim, M. M., Bateman, R. J., Lee, J. J., Smyth, L. P., Cirrito, J. R., … Holtzman, D. M. (2009). Amyloid- Dynamics Are Regulated by Orexin and the Sleep-Wake Cycle. Science, 326(5955), 1005–1007. doi:10.1126/science.1180962

    • Katzman, R. (1976). The Prevalence and Malignancy of Alzheimer’s Disease: A Major Killer. Arch Neurol., 33(4), 217-218. doi:10.1001/archneur.1976.00500040001001

    • Lupien, S. J., de Leon, M., de Santi, S., Convit, A., Tarshish, C., Nair, N. P. V., … Meaney, M. J. (1998). Cortisol levels during human aging predict hippocampal atrophy and memory deficits. Nature Neuroscience, 1(1), 69–73. doi:10.1038/271

    • McKhann, G., Drachman, D., Folstein, M., Katzman, R., Price, D. in Stadlan, E. M. (1984). Clinical diagnosis of Alzheimer’s disease: report of the NINCDS–ADRDA Work Group under the auspices of Department of Health and Human Services Task Force on Alzheimer’s Disease. Neurology 34, 939–944. doi:10.1212/wnl.34.7.939

    • Morris, M. C., Evans, D. A., Bienias, J. L., Tangney, C. C., Bennett, D. A., Aggarwal, N., … Wilson, R. S. (2003). Dietary Fats and the Risk of Incident Alzheimer Disease. Archives of Neurology, 60(2), 194. doi:10.1001/archneur.60.2.194

    • Okereke, O. I., Rosner, B. A., Kim, D. H., Kang, J. H., Cook, N. R., Manson, J. E., … Grodstein, F. (2012). Dietary fat types and 4-year cognitive change in community-dwelling older women. Annals of Neurology, 72(1), 124–134. doi:10.1002/ana.23593

    • Pendlebury, S. T. in Rothwell, P. M. (2009). Prevalence, Incidence, and Factors Associated With Pre-Stroke and Post-Stroke Dementia: A Systematic Review and Meta-Analysis. Lancet Neurol., 8(11).1006-18. doi: 10.1016/S1474-4422(09)70236-4.

    • Poulain M., Herm A. in Pes, G. (2013). The blue zones: Areas of exceptional longevity around the world.Vienna Yearbook of Population Research . Vol. 11, Special issue on Determinants of unusual and differential longevity str. 87-108

    • Reitz, C., Brayne, C., in Mayeux, R. (2011). Epidemiology of Alzheimer disease. Nature Reviews Neurology, 7(3), 137–152. doi:10.1038/nrneurol.2011.2

    • Sternberg, E.M. (2001). The Balance Within: The science connecting health and emotions. New York: Macmillan.

    • Tan, Z. S., Beiser, A. S., Au, R., Kelly-Hayes, M., Vasan, R. S., Auerbach, S., … Seshadri, S. S. (2010). Physical activity and the risk of dementia: The Framingham study. Alzheimer’s & Dementia, 6(4), S68. doi:10.1016/j.jalz.2010.05.203

    • Waldinger, R. J. in Schulz, M. S. (2010). What's love got to do with it? Social functioning, perceived health, and daily happiness in married octogenarians. Psychology and Aging, 25(2), 422–431. https://doi.org/10.1037/a0019087

    • Wilson, R. S., Segawa, E., Boyle, P. A., Anagnos, S. E., Hizel, L. P. in Bennett, D. A. (2012). The Natural History of Cognitive Decline in Alzheimer’s Disease. Psychology and Aging, 27(4), 1008-1017. doi:10.1037/a0029857

    • Xie, L., Kang, H., Xu, Q., Chen, M. J., Liao, Y., Thiyagarajan, M., … Nedergaard, M. (2013). Sleep Drives Metabolite Clearance from the Adult Brain. Science, 342(6156), 373–377. doi:10.1126/science.1241224

Tanja Goltnik
Previous

Utrujenost
Next

Težave s črevesjem in mehurjem