Disociacija
Disociacijo bi lahko opisali kot začasno izgubo zavedanja ali nadzora nad kognitivnimi in fizičnimi procesi, kot so spomin, identiteta, gibanje in senzacije, ki jih običajno lahko zlahka nadzorujemo oz. so vključeni v zavestno delovanje. Poleg somatoformne (telesne) disociacije, vključuje sam pojem tudi druge procese kot so depersonalizacija (subjektivna nepovezanost s samim seboj), derealizacija (subjektivna nepovezanost z zunanjimi dražljaji), čustvena otopelost ter motnje spomina in identitete.
Depersonalizacija tako vključuje vsaj dva različna procesa:
‘odklopljenost’, ki se nanaša na subjektivni občutek nepovezanosti s samim seboj ali svetom,
‘kompartmentalizacija’, ki se nanaša na reverzibilno izgubo prostovoljnega nadzora nad očitno nedotaknjenimi procesi in funkcijami.
Disociacija je sicer pogosta in ‘normalna’ pri generalni populaciji, npr. pri dnevnem sanjarjenju, kot posledica meditacije, psihoaktivnih drog ali ekstatičnega plesa, oziroma kot posledica pomanjkanja spanja ali ekstremnega strahu. Pri funkcionalnih nevroloških motnjah govorimo o patološki disociaciji (Brown, 2016; Campbell idr., 2022; Pick idr., 2020).
Disociacija je pogosta tudi pri nevroloških (npr. epilepsija, migrene, sinkopa), nevropsiholoških (funkcionalna šibkost, disociativni napadi) in psiholoških motnjah (depresija, PTSD; Stone, 2006).
Povzetek (Stone, 2006)
Disociacija je krovni termin, ki zajema številne procese. Najpogosteje govorimo bodisi o depersonalizaciji (občutek nepovezanosti s samim seboj) in derealizaciji (občutek nepovezanosti z okoljem).
Disociacija je pogost pojav in se pojavi tako pri normalni populaciji, kot tudi pri številnih nevroloških, nevropsiholoških in psiholoških motnjah.
Disociativni simptomi se lahko pojavijo pred disociativnimi napadi ali pred akutno funkcionalno šibkostjo.
Pacienti pogosto neradi ali sploh ne poročajo o disociativnih simptomih, saj jih je deloma strah, da ‘izgubljajo razum’ in, da bodo izpadli ‘nori’.
-
Brown, R. J. (2016). Dissociation and functional neurologic disorders. Functional Neurologic Disorders, 85–94. doi:10.1016/b978-0-12-801772-2.00008-4
Campbell, M. C., Smakowski, A., Rojas-Aguiluz, M., Goldstein, L. H., Cardeña, E., Nicholson, T. R., ... in Pick, S. (2022). Dissociation and its biological and clinical correlates in functional neurological disorder: a systematic review and meta-analysis. Journal of Neurology, Neurosurgery & Psychiatry, 93(12), e3.
Pick, S., Rojas-Aguiluz, M., Butler, M., Mulrenan, H., Nicholson, T. R., in Goldstein, L. H. (2020). Dissociation and interoception in functional neurological disorder. Cognitive Neuropsychiatry, 1–18. doi:10.1080/13546805.2020.1791061
Stone, J. (2006). Dissociation: what is it and why is it important?. Practical Neurology, 6(5), 308-313.