Logopedija

Funkcionalne motnje govora niso redke, vendarle se veliko logopedov počuti negotove ali premalo pripravljene, ko pride do obravnave in zdravljenja pacientov s funkcionalno nevrološko govorno motnjo. Poleg tega, da morajo pomagati pri diferencialni diagnozi, je njihova naloga tudi zagotavljanje zdravljenja veliko širšega spektra funkcionalnih motenj komunikacije (npr. tudi motenj požiranja in kašlja), z upoštevanjem kombinacije vpliva drugih simptomov (Baker idr., 2021; Barnett idr., 2021; Duffy, 2016)


Logopedi se bodo tako pri svojem delu soočali z naslednjimi funkcionalnimi motnjami (Baker idr., 2021):

  • Funkcionalne motnje komunikacije (npr. disfonija, disfluentnost, motnje artikulacije)

  • Funkcionalne motnje kašlja

  • Funkcionalne motnje požiranja, kot sta disfagija in globus,

  • Simptomi zgornjih dihalnih poti, ki so posledica FNM

 

Nekaj osnovnih nasvetov za zdravljenje pacientov s funkcionalno govorno motnjo (Duffy idr., 2016)


1.

Oponašajo naj nekaj zelo preprostih zvokov oz. besede, ki se proizvajajo drugače kot normalno (npr. počasi naj podaljšujejo besedo namesto hitrega ponavljanja zvoka ali besede), z začetno pohvalo za vse, kar predstavlja spremembo.

2.

Pacientom določite njihove primarne govorne nenormalnosti (npr. napet glas, ponavljanje zvokov, obrazne grimase) in ugotovite, če predstavljajo oviro za normalno govorjenje ter, kako jih je potrebno spremeniti. 

3.

Postopoma jih navajajte, da brez vaše pomoči, popravijo svoje napake ter izrazite optimizem za vsak poskus popravljanja lastne napake. Pohvalite jih za njihovo začetno prepoznavanje napake ter jim povejte, da je to ključni korak k okrevanju. 

4.

Kadar je primerno, uporabite fizični stik, v namen podajanja povratne informacije (npr. dotaknite se obraza, če prihaja do nenormalne mimike med poskusi govora).

5.

Postopoma delajte na njihovem prizadevanju za daljši govor brez nepravilnosti.

6.

Ko se začne govor dosledno izboljševati, se nehajte posluževati dotikov, ohranite in še povečajte navdušenje, ter jih prosite, naj se dosledno sami popravljajo.

7.

Postopoma preidite na daljše in bolj naravno branje ali pogovorni govor.

9.

Ko pride do izboljšanja, naj ocenijo stopnjo izboljšanja in jih vprašajte, kako se počutijo glede svojih sposobnosti obvladovanja govora ter truda, ki ga govor zahteva.


    • Baker, J., Barnett, C., Cavalli, L., Dietrich, M., Dixon, L., Duffy, J. R., ... in McWhirter, L. (2021). Management of functional communication, swallowing, cough and related disorders: consensus recommendations for speech and language therapy. Journal of Neurology, Neurosurgery & Psychiatry, 92(10), 1112-1125.

    • Barnett, C., Armes, J., in Smith, C. (2019). Speech, language and swallowing impairments in functional neurological disorder: a scoping review. International journal of language & communication disorders, 54(3), 309-320.

    • Duffy, J. R. (2016). Functional speech disorders: clinical manifestations, diagnosis, and management. Handbook of clinical neurology, 139, 379-388.

Previous
Previous

Fizioterapija

Next
Next

Delovna terapija