Nevroznanstvena perspektiva
Občutek lastništva nad lastnim telesom se ustvari na podlagi mehanizma multisenzorne integracije, ki zahteva združevanje vizualnih, somatosenzoričnih in drugih čutnih telesnih signalov v koherentno multisenzorno zaznavo (Ehrsson idr., 2020), medtem ko je agentnost jaza posledica ujemanja med pričakovanimi senzoričnimi posledicami gibanja in njihovimi senzoričnimi povratnimi informacijami (Abdulkarim idr., 2023).
Nevronski korelati, ki ustvarjajo to izkušnjo, so tako učinkoviti in tako nezavedno avtomatizirani, da se nam večinoma lahko zdi, da je naš občutek za izbiro gibanja minimalen in celo trivialen( Haggard, 2017).
Občutek lastništva nad lastnim telesom se povezuje z aktivacijo v nizu premotorično-parieto-cerebralnih regij, medtem ko se agentnost jaza povezuje z aktivacijami v temporoparietalnem spoju (iz angl. tempoparietal junction; TPJ), pred-suplementarnem motoričnim območjem (SMA), insuli, desnem spodnjem parietalnem korteksu, zgornjem temporalnem girusu in levem primarnem senzomotoričnem korteksu (Abdulkarim idr., 2023; Haggard, 2017).
Prostovoljne gibe proizvaja primarni motorični korteks, katerega aktivirata predvsem proksimalna premotorična in suplementarna motorična skorja. TPJ predstavlja multimodalno integracijsko možgansko omrežje, ki preverja ujemanje med želenim in dejansko izvedenim gibom (Drane idr., 2022). Ključni nevronski korelati agentnosti naj bi tako predstavljali funkcionalno povezljivost med frontalnimi in prefrontalnimi področji, ki sprožijo začetek dejanja in med parietalnimi področji, ki predstavljajo ključno možgansko regijo za nadzorovanje zaznavnih dogodkov (Haggard, 2017).
Nekateri pacienti s FNM doživljajo primanjkljaj agentnosti jaza, kar se kaže v izkušnji gibov kot neprostovoljnih. Predpostavlja se, da pri nekaterih pacientih možgansko omrežje agentnosti ne deluje optimalno, kar potrjujejo tudi študije, ki so pokazale disfunkcijo desnega tempoparietalnega spoja pri pacientih s hiperkinetično motnjo gibanja ter funkcionalnimi tremorji (Maurer idr., 2016).
Drane idr., (2022) predpostavljajo, da imajo pacienti s FNM bodisi oslabljeno možgansko delovanje tempoparietalnega spoja bodisi abnormalni vplivi na motorični korteks povzročajo abnormalnost signala, s katerim se potrdi ujemanje med hotenim in dejanskim gibom.
V vsakem primeru so potrebne dodatne raziskave na tem področju, ki bodo prav tako preverile aktivnost TPJ-ja z drugimi možganskimi regijami, kot sta npr. insula in anteriorni cingulatni korteks.
-
Maurer, C. W., LaFaver, K., Ameli, R., Epstein, S. A., Hallett, M., inHorovitz, S. G. (2016). Impaired self-agency in functional movement disorders: a resting-state fMRI study. Neurology, 87(6), 564-570.
Haggard, P. (2017). Sense of agency in the human brain. Nature Reviews Neuroscience, 18(4), 196-207.
Nahab, F. B., Kundu, P., Gallea, C., Kakareka, J., Pursley, R., Pohida, T., ... in Hallett, M. (2011). The neural processes underlying self-agency. Cerebral cortex, 21(1), 48-55.
Perez, D. L., Nicholson, T. R., Asadi-Pooya, A. A., Bègue, I., Butler, M., Carson, A. J., ... in Aybek, S. (2021). Neuroimaging in functional neurological disorder: state of the field and research agenda. NeuroImage: Clinical, 30, 102623.