Psihološka perspektiva
Pred samo psihološko obravnavo FNM pacienta je pomembno, da razmislimo o naslednjih točkah:
Ima pacient potrjeno pozitivno diagnozo FNM?
Pred samo psihološko obravnavo je pomembno, da je bila narejena pozitivna diagnoza funkcionalne nevrološke motnje, ki je bila tudi jasno obrazložena pacientu. Kakršnekoli nejasnosti glede same diagnoze, lahko vodijo do prepričanja, da še vedno obstaja potencialna možnost organskega vzroka motnje, kar lahko okrni pacientovo sprejemanje psihološkega vpliva na pojavljajoče se simptome.
Je pacient diagnosticiran tudi s kakršnokoli drugo psihološko motnjo in/ali boleznijo?
Za FNM je značilna visoka komorbidnost, zaradi česar je pomembna interdisciplinarna obravnava (npr. nevrologi, fizioterapevti, epileptologi, itd.). Pridobivanje podatkov o medicinski zgodovini je ključno, saj s tem pridobimo informacije o predhodnih izkušnjah z zdravstvenimi delavci, razumevanju in sprejemanju psiholoških modelov zdravljenja kot tudi zgodovinskih sprožilcih funkcionalne nevrološke motnje. Na podlagi teh informacij lahko naredimo oceno tveganja.
Ali obstaja možnost, da je bil pacient žrtev sistemske re-travmatizacije?
Fenomen sistemske re-travmatizacije je pogost med FNM populacijo. Pacienti pogosto poročajo o tem, da jim zdravstveno osebje ni verjelo in, da so jih celo obtožili, da svoje simptome simulirajo, ker niso našli organskega vzroka. Zaradi tega veliko pacientov napotitev k psihologu dojema kot grožnjo in potrditev, da je zdravstveno osebje prepričano, da imajo vse le ‘v glavi’. Prav zaradi omenjenih negativnih izkušenj je ključna vzpostavitev terapevtskega odnosa in aktivno poslušanje ter empatično sprejemanje njihovih predhodnih izkušenj.
Ali pacient razume pomen psihološke obravnave funkcionalne nevrološke motnje?
Psihološka obravnava je še vedno stigmatizirana in veliko pacientov ima napačne predpostavke o psihološki terapiji, še posebej v kontekstu FNM. Pred začetkom obravnave je zato ključno, da je pacient opremljen s pravilnimi informacijami o psihologiji. Lahko pripravite dokument z najpogostejšimi miti in resnicami o psihološki obravnavi.
OBRAVNAVA
Odprta vprašanja
Vaša vprašanja naj bodo čim bolj odprta, zaradi kompleksnosti in širokega spektra simptomov, ki so značilna za FNM. S tem boste tudi zadovoljili pacientovo potrebo po slišanosti ter odkrili, kakšno je njegovo razumevanje diagnoze.
V svojih besedah mi prosim pojasnite, s kakšnimi simptomi se soočate?
Kateri simptomi trenutno najbolj ovirajo vaše vsakdanje funkcioniranje?
Narava FNM: variabilnost in kompleksnost
Ključna karakteristika FNM je variabilnost in fluktuacija simptomov. Zelo je pomembno, da imamo v mislih vse tipe FNM simptomov=motorične, senzorične, disociativne napade in funkcionalne kognitivne simptome. V mislih moramo imeti tudi, da lahko pride do simptomatske substitucije (npr. pacient ima sprva le disociativne napade, s kronično progresivnostjo motnje pa razvije simptome motoričnega tipa FNM; npr. šibkost uda)
Ocena tveganja
Ocena tveganja je pomembna za vse podtipe FNM pacientov, toda še posebej za tiste, ki doživljajo ure nasilnih disociativnih epizod. Včasih se lahko disociativne epizode zaključijo tudi z nenamernim samo-poškodovanjem, ki ga je v določenih primerih težko razločevati od namernega. Še posebej velika nevarnost je pri pacientih, ki hkrati doživljajo tako epileptične kot tudi disociativne napade.
Zdravila
FNM pacienti pogosto jemljejo veliko različnih zdravil, ki lahko imajo kontra-produktivne učinke na kognicijo in so celo vzrok določenim kognitivnim simptomom, čeprav je odnos med kognicijo in zdravili precej kompleksen.
Pridruženi simptomi
Poleg primarnih simptomov, se pacienti s FNM soočajo s številnimi pridruženimi oz. sekundarnimi simptomi, kot sta npr. bolečina in utrujenost (Nielson idr., 2017). Pomembno je, da skupaj s pacientom temeljito raziščemo tudi te simptome (njihove vzroke, sprožilce, itd.) ter jih naučimo določene tehnike, ki jim bodo pomagale pri njihovem upravljanju.
Ocena profila ‘vžiga’ po PC modelu
Vžig se v PC modelu nanaša na kritične dogodke, ki so najverjetneje pripomogli k razvoju FNM simptomov. V splošnem lahko govorimo o treh različnih profilih:
Profil 1: prej-in-potem
Karakteristika tega profila je, da oseba razvije FNM po kritičnem dogodku, ki je lahko bodisi stresen ali travmatičen življenjski dogodek (npr. ločitev, nesreča, smrt, napad), bodisi predhodna bolezen in/ali medicinski poseg (npr. operacija). Za ta profil so pogoste (a ne nujno!) tudi travmatične izkušnje iz otroštva in/ali razvite neustrezne strategije spopadanja kot tudi negativna interpersonalna dinamika v družini v času razvoja prvih simptomov.
Profil 2: Iznenada
Nekateri pacienti poročajo tudi o nenadnem pojavu paničnih napadov. Ta profil je močno povezan z anksioznimi manifestacijami in se pogosto konča z ne-epileptičnimi ali disociativnimi epizodami.
Profil 3: Postopen razvoj
Za nekatere paciente je značilno tudi dolgo obdobje raznoraznih zlorab (npr. nasilje, toksični odnosi), ki jih lahko naredijo še bolj ranljive za razvoj FNM. Po drugi strani so tudi pacienti, ki dolgo let doživljajo stres (npr. zaradi službe) v odsotnosti koristnih strategij spoprijemanja s stresom in, ki po določenem času dosežejo točko, ko se telo odzove z boleznijo.
-
Finkelstein, S. A., Adams, C., Tuttle, M., Saxena, A., in Perez, D. L. (2022). Neuropsychiatric treatment approaches for functional neurological disorder: a how to guide. In Seminars in Neurology (Vol. 42, No. 02, pp. 204-224). Thieme Medical Publishers, Inc..
Perez, D. L., Aybek, S., Popkirov, S., Kozlowska, K., Stephen, C. D., Anderson, J., ... in American Neuropsychiatric Association Committee for Research. (2021). A review and expert opinion on the neuropsychiatric assessment of motor functional neurological disorders. The Journal of neuropsychiatry and clinical neurosciences, 33(1), 14-26.
van der Hulst, E. J. (2023). A Clinician’s Guide to Functional Neurological Disorder: A Practical Neuropsychological Approach. Routledge.