Spopadanje z relapsi

Če pogosto prihaja do relapsov, posodabljajte model vzdrževalnih dejavnikov motnje. Pacientu poskušajte pomagati identificirati fizične, psihične in socialne dejavnike, ki mu jih do sedaj morda ni uspelo. Pacientu ne vzbujajte pritiska in mu dajte občutek pripadnosti in brezpogojnega sprejemanja tudi, ko se spopadajo z relapsom.

Pisanje dnevnika je lahko odlična strategija identificiranja sprožilcev, ki bodisi vodijo v relaps bodisi v poslabšanje simptomov FNM, kar se lahko rezultira v potencialnem relapsu.

Pacient lahko med drugim identificira:

• Katastrofično misinterpretacijo simptomov (panika brez panike) ter identificira situacije, kjer je imel podobne simptome, vendar se le-ti niso rezultirali v katastrofi.

• Sprožilce in se nauči uporabljati tehnike čuječnosti

• Negativne misli in čustva, ki so povezana s FNM

• Vedenja, ki jih sprožajo negativne misli in čustva, ki so povezana s FNM

• Prepričanja in predpostavke, ki jih ima o FNM in okrevanju

• Cilje;

  • Korake, ki jih mora ubrati do dosege cilja

  • Napredek

• Preverite, če pacientu primanjkuje socialne opore

• Preverite, če niso zadovoljene njegove potrebe po pripadnosti/sprejemanju/ljubezni

• Preverite, če njegova družina/skupnost ne ustvarja varnega psihološkega okolja

Socialne prednosti in izgube okrevanja:

S pacientom raziskujte socialne prednosti in izgube na poti do okrevanja

• Nekaj prednosti

  • Pridobitev samostojnosti in neodvisnosti

  • Odkrivanje samega sebe in razvijanje identitete brez FNM

  • Razvijanje boljših strategij spopadanja

  • Novi hobiji in prostočasne aktivnosti

  • Lahko pomagate drugim pacientom s FNM na poti do njihove ozdravitve

• Nekaj slabosti

  • Izguba bližine z družinskim članom, ki skrbi zame

  • Kdo sem brez FNM?

  • Izguba dosedanje rutine

  • Izguba članstva v FNM skupnosti

  • Strah pred ponovnim izvajanjem socialnih funkcij in, kako bodo drugi ljudje sprejeli mojo ozdravitev

  • Sprememba vlog v družini

  • Bodo člani družini sedaj od mene pričakovali več?

Pacienti s FNM imajo pogosto pridružene nevrološke ali psihiatrične motnje in/ali pridružene simptome. Neustrezna obravnava, diagnosticiranje in zdravljenje le-teh lahko vodi do pogostih relapsov. Pomembno je, da pacienta ob sumu na dodatno diagnozo, napotite k ustreznemu specialistu. Pacient lahko razvije bodisi nevrološko/psihiatrično motnjo bodisi dodatne funkcionalne nevrološke simptome tudi nekaj časa kasneje po prvi diagnozi FNM, zato so follow-up srečanja ključna in pomembna na poti do ozdravitve.

• Naredite ponovno oceno pacientovih pridruženih motenj in/ali simptomov

• Po potrebi pacienta napotite k ustreznemu specialistu

• Če pacient poroča o simptomih, ki nakazujejo na organsko stanje, ga napotite na ustrezne preiskave

• Se pacient sooča s težavami s spanjem, kognicijo ali bolečino/utrujenostjo, ki so posledica FNM? Kako mu lahko pomagate pri spopadanju s pridruženimi simptomi, ki so posledica FNM

S pacientom raziskujte čustva in kognicijo, ki spremljajo relapse ter celoten proces zdravljenja

• Ima občutek prepočasnega napredka in je preobremenjen s tem, kaj si bo mislila socialna okolica?

• Doživlja ob relapsih občutke krivde in sramu ter strah pred tem, da bodo ljudje ponovno mislili, da simulira svoje simptome?

• Ima težave z izražanjem in prepoznavanjem čustev, ki so povezana s FNM?

• Je kaj ponovno sprožilo in/ali ojačalo strah pred okrevanjem?

• Ali pacient katastrofizira relapse? Kakšna so njegova prepričanja o relapsih? Lahko identificirate jedrna prepričanja, ki jih sprožajo (npr. »Nikoli mi nič ne uspe.«, »Nisem dovolj dober_a.«, »Če mi nekaj ne uspe popolno, je ogrožen moj občutek pripadnosti/varnosti/vrednosti.«)

• Ali relapse sproža močan strah pred relapsi? Je pacient preveč fokusiran na fizične simptome, kar jih ojačuje?

• Lahko pacient identificira najslabše posledice 'prihodnjega' relapsa in jih primerja s posledicami dejansko doživetega relapsa? Obstaja med njimi velika diskrepanca? Ali strah pred relapsom sproža strah pred nečem drugim, npr. strah pred zavrnitvijo s strani strokovnega delavca; strah pred razočaranjem fizioterapevta, itd.

• Ali pacient doživlja močan strah, da ne bo nikoli ozdravel in se bodo simptomi nenehno ponavljali? Mu lahko pomagate pri identifikaciji najhujšega možnega scenarija? Lahko pacient v tem trenutku radikalno sprejme, da mogoče ne bo nikoli popolnoma brez simptomov? Ali radikalno sprejemanje odstrani pritisk 'takojšnje ozdravitve'?

Strah pred ozdravitvijo je lahko skrit ali celo podzavesten, saj se povezuje z izgubo socialnih in/ali psiholoških funkcij. Morda se na videz zdi paradoksalen, saj FNM močno slabša kvaliteto pacientovega življenja, vendar obstajajo številni dejavniki, ki ga sprožajo. Pomembno, da smo ob pogostih relapsih pozorni na znake strahu pred ozdravitvijo in strah empatično naslovimo:

• Pacient že dolgo časa ne napreduje in dosega realne cilje

• Pacient selektivno izbira cilje (npr. cilje, ki mu pomagajo zdraviti in/ali odpravljati zgolj en simptom FNM)

• Pacient ima pozitivne predpostavke o pripomočkih

• Pacient niha med gibanjem z uporabo pripomočkov in gibanjem brez uporabe pripomočkov, kar lahko simbolizira notranjo bitko med okrevanjem/ne okrevanjem

• Konsistentne težave pri identifikaciji sprožilcev

• Močna prepričanja, da ne bodo nikoli ozdraveli

• Pacient ima težave pri identifikaciji ciljev, ko bo ozdravel

• Pacient nima močne socialne podpore

• Pacient ima razvita številna varovalna vedenja in živi dobro s prilagoditvami

• Pacient ima močno FNM identiteto

• Pacientove simptome lahko ojačuje socialna okolica

Normalizirajte strah pred okrevanjem in pohvalite pacienta, da je bil tako transparenten, da je delil strah z vami. Pacienta potolažite, da ga ne boste zavrnili in/ali obsojali, ker doživlja ta strah. Bodite potrpežljivi in postopoma odkrivajte psihološke in socialne funkcije strahu. Prav tako raziskujte lastne strahove, ki morda preprečujejo pacientovo okrevanje. Lahko pri sebi identificirate kakšne socialne prednosti oz. odkrijete načine ojačevanja simptomov FNM?

Pacienti s FNM (predvsem z motoričnim podtipom) pogosto poročajo o strahu pred padci. Tveganje za padce vzdržujejo fizični, psihološki in specifični dejavniki, povezani s FNM.

• Fizični dejavniki

  • Zgodovina padcev

  • Bolečina

  • Težave z ravnotežjem

  • Pomanjkanje znanja o pripomočkih

• Psihološki dejavniki

  • Psihološki pritisk (pacient hiti, ker ima občutek, da ga drugi čakajo/obsojajo)

  • Občutek pomanjkanja samozavesti pri hoji v javnosti

  • Kognitivne težave (težave s koncentracijo, orientacijo, spominom in 'meglo v glavi')

  • Pomanjkanje psihološke varnosti in težave pri reguliranju čustev

  • Strah pred okrevanjem

  • Zunanji lokus kontrole in/ali občutek pomanjkanja kontrole

• Specifični dejavniki, povezani s FNM

  • Disociativne epizode

  • Funkcionalni vizualni simptomi

  • Utrujenost in bolečina

Pacientu pomagajte identificirati in napisati seznam varovalnih vedenj:

• Odsotnost zgodovine padcev

• Pravilne tehnike hoje in vstajanja

• Redna vadba tehnik, katere je pacienta naučil fizioterapevt

• Uravnavanje nivoja dnevnih aktivnosti

• Dobro sodelovanje v psihološki terapiji, ki vzbuja psihološko varnost

• Delo na kogniciji in disociativnih epizodah

• Zmanjšanje doživljanja pritiska