Nevroznanstvena perspektiva
FNM je motnja, za katero je značilen razvoj napačnega zaznavnega sklepanja o senzomotoričnih in čustveno valentnih pojavih (Drane idr., 2021).
Zaznavno sklepanje se nanaša na proces tekom katerega posameznik ustvarja prepričanja o vzrokih in učinkih dogodkov, ki se dogajajo znotraj in zunaj telesa (Teufel in Fletcher, 2020). Ker senzomotorični in čustveno valentni pojavi odsevajo prepričanja in ne dejanskih dogodkov, je normalno, da jih posamezniki posledično interpretirajo kot 'resnične' (Drane idr., 2021).
Na področju sistemske računalniške nevroznanosti, se že dolgo časa uveljavlja ideja, da so napovedi možganov tiste, ki vplivajo na to, kako dojemamo in interpretiramo svet okoli nas. Teorija napovednega procesiranja predstavlja pomemben okvir za razumevanje nevropsihiatričnih motenj, kjer naj bi prišlo do okvare mehanizmov vplivanja predhodnih informacij na zaznavanje, kar vodi v generiranje suboptimalnih modelov napovedi sveta (Teufel in Fletcher, 2020).
Bayesovi modeli so bili izjemno pomembni pri napredku v razumevanju delovanja možganov, saj izhajajo iz predpostavke, da se zaznavno in kognitivno sklepanje ne nanaša zgolj na trenutne informacije, temveč je oblikovano predvsem na napovedih, katerih osnova so predhodne informacije o strukturi in funkciji okolja okoli nas.
Razlaga pojmov
Bayesova teorija odločanja
Teorija, ki temelji na principih Bayesove verjetnosti, in s pomočjo uporabe verjetnostih porazdelitev, ki kvantificirajo predhodne verjetnosti dogodkov ali stanj, opisuje optimizacijo odločitev.
Zaznavno in kognitivno sklepanje
Proces, tekom katerega zaznave in prepričanja nastanejo iz kombinacije dokazov čutnih/senzornih zaznav in informacij na podlagi predhodnih izkušenj ali znanja.
Napovedno kodiranje
Družina algoritmov, ki zajema, kako možgani izvajajo verjetnostno sklepanje z izračunom neusklajenosti med napovedno in dejansko velikostjo signala.
Napovedi
Napovedi se ustvarijo na podlagi ocen neupoštevanih ali manjkajočih informacij znotraj napovednega okvirja obdelave. Obdelave so lahko (vendar ni nujno) večinoma usmerjene v prihodnost.
Širši pogled na teorijo napovednega procesiranja omogoča področje kibernetike, katere ime izhaja iz gršega izraza za krmarja in tako združuje idejo, da mora uspešen agent (tj. oseba, ki je zmožna avtonomije in samo-regulacije v kontekstu odzivanja na različne situacije, ki jih ponuja okolje) biti sposoben nadzorovanja svojega okolja, niti ne v smislu pretiranega omejevanja, temveč prilagodljivega odzivanja na spremembe, ki se dogajajo v okolju. Koncept napovednega kodiranja je neizmerno vplival na razumevanje nevronske obdelave informacij in formalizacijo mehanizmov v ozadju nevropsihiatričnih motenj (Taufel in Fletcher, 2020).
V kontekstu teorije, nevroni, ki prenašajo napovedi o senzornih stanjih (predhodno prepričanje ali pričakovanje), komunicirajo z nevroni, ki zaznavajo napake napovedi, z namenom razvijanja generativnega modela, ki bo predstavljal najbolj optimalno razlago za prejete zaznavne informacije. Kadar prihaja do veliko napak napovedi, se generativni model posodobi (Drane idr., 2021), z zmanjševanjem neskladij pa možgani želijo pridobiti več dokazov za svoj notranji model sveta (Sojka idr., 2018). Zaznavno sklepanje bi lahko tako opisali kot proces, tekom katerega se napaka napovedovanja zmanjša s spremembo pričakovanja (Sojka idr., 2018).
V študiji avtorjev Sadnicka idr., (2020) so z metodo temporalne diskriminacije preučevali informacijsko procesiranje pri pacientih z motoričnim podtipom funkcionalne nevrološke motnje. Ugotovili so, da imajo FNM pacienti podaljšane in nenormalne profile reakcijskega časa, katere vodi povečana negotovost pri odločanju. Avtorji so rezultate interpretirali kot posledico okvare mehanizmov pozornosti, kjer pri FNM prekomerna in na telo usmerjena pozornost, tekmuje z drugimi viri pozornosti, kar povečuje nivo distrakcije in posledično tudi sam reakcijski čas.
Avtorji so razpravljali o rezultatih tudi v okviru aktivnega sklepanja, kjer informacije bilateralno potujejo tako od 'spodaj navzgor' (tj. proprioceptivne informacije oz. informacije prihajajo od senzornih organov) kot tudi od 'zgoraj navzdol' (tj. predhodne informacije oz. informacije, ki prihajajo iz korteksa), možgani pa skušajo minimizirati razliko med dvema različnima viroma informacij. Za funkcionalno nevrološko motnjo naj bi bile značilne nenormalno močne in natančne predhodne informacije, ki naj bi bile osnova tako simptomom kot tudi primanjkljaju občutka agentnosti jaza nad gibanjem in/ali prevladujočimi simptomi. S tem pa je tudi pojasnjena zmanjšana kvaliteta senzornih informacij, ki so na voljo posamezniku med nalogami odločanja.
-
Drane, D. L., Fani, N., Hallett, M., Khalsa, S. S., Perez, D. L., in Roberts, N. A. (2021). A framework for understanding the pathophysiology of functional neurological disorder. CNS spectrums, 26(6), 555-561.
Sadnicka, A., Daum, C., Meppelink, A. M., Manohar, S., in Edwards, M. (2020). Reduced drift rate: a biomarker of impaired information processing in functional movement disorders. Brain, 143(2), 674-683.
Sojka, P., Bareš, M., Kašpárek, T., in Světlák, M. (2018). Processing of emotion in functional neurological disorder. Frontiers in psychiatry, 9, 479.
Teufel, C., in Fletcher, P. C. (2020). Forms of prediction in the nervous system. Nature Reviews Neuroscience, 21(4), 231-242.