Gradivo
Psihološka perspektiva

Dialektično-vedenjska terapija (DVT)

Dialektično-vedenjska terapija je na KVT osnovana terapija, ki je bila prvotno razvita v namen zdravljenja pacientov z mejno osebnostno motnjo, vendar se je izkazala za učinkovito tudi v postopku zdravljenja ostalih duševnih motenj. Osnovana je tako na sprejemanju kot tudi na spreminjanju misli, čustev in vedenj. Beseda dialektično se namreč nanaša na iskanje ravnovesja in primerjanja dveh, na videz kontradiktornih pojmov. To sta sprememba in sprejemanje. Delo tako temelji na hkratnem vpeljevanju sprememb v življenju in sprejemanju življenja točno takšnega kot je (Linehan idr., 1993). Cilji terapije so izboljšana stopnja čuječnosti, boljše spopadanje s stresom, emocionalna regulacija in izboljšane veščine v medsebojnih odnosih (Finkelstein idr., 2022).

DVT model emocionalne regulacije

Po DVT modelu so čustva sestavljena iz 6 transakcijskih podsistemov, ki so ključna tako za razumevanje čustev kot tudi učenja njihovega uravnavanja:

  • Faktorji, ki prispevajo k čustveni ranljivosti (Učinek daljnih in bližnjih predhodnih dogodkov, ki vplivajo na iniciacijo, potek in intenzivnost čustvenega odzivanja; npr. pomanjkanje spanja)

  • Notranji in/ali zunanji dogodki, ki služijo kot čustveni dražljaji

  • Interpretacije čustvenih dražljajev

  • Tendence čustvenega odzivanja (fiziološki odzivi, kognitivno procesiranje, izkustveni odzivi in nagonsko delovanje)

  • Neverbalni in verbalni odzivi ter dejanja

  • Sekundarna čustva, ki se porodijo v odziv na primarno doživeto čustvo

Tehnike emocionalne regulacije, ki jih lahko uporabite tudi pri delu s pacienti s FNM

  • Strategije regulacije

    Biološko in kontekstualno upravljanje s faktorji, ki prispevajo k čustveni ranljivosti, kar povečuje občutja sreče in gradi posameznikovo odpornost.

    DVT veščine

    • Tehnika PLEASE (Beseda PLEASE je akronim)

      • Črki P in L se nanašata na zdravljenje fizične bolezni (iz angl. physical ilness)

      • Črka E se nanaša na uravnoteženo prehranjevanje (iz angl. balanced nutrition and eating)

      • Črka A se nanaša na prekinitev jemanja ne predpisanih zdravil, ki vplivajo na razpoloženje (iz angl. staying off nonprescribed mood-altering drugs)

      • Črka S se nanaša na spanje (iz angl. sleep managment)

      • Črka E se nanaša na ustrezno telesno aktivnost (iz angl. exercise)

    • Spodbujanje porasta pozitivnih življenjskih dogodkov in grajenje občutka generaliziranega mojstrstva

      • Vedenjski eksperimenti s povečevanjem pozitivnih dogodkov v posameznikovem življenju

      • Delo na ciljih, ki so povezani s pomembnimi življenjskimi vrednotami, kar povečuje verjetnost pozitivnih dogodkov

      • Občutek mojstrstva se doseže z vključevanjem v aktivnosti, ki povečujejo občutek kompetentnosti in učinkovitosti

    • Spopadi se v naprej

      • Veščina, ki promovira kontekstualno odpornost

      • Posameznik se izpostavi domišljijski situaciji, znotraj katere mora ustrezno razrešiti težko situacijo

      • Posamezniki, ki imajo težave z emocionalno regulacijo, se tako učijo ustreznih veščin regulacije, kar jim lahko pomaga v prihodnjih situacijah

  • Strategije regulacije

    • Izbira situacije

    • Prilagajanje situacije

    Gre za način kontroliranja emocionalnega dražljaja

    DVT veščine

    • Reševanje problemov

      • Cilj je razvijanje in/ali spreminjanje strategij, ki posamezniku pomagajo zmanjšati, popolnoma eliminirati ali se izogniti čustveno problematični situaciji.

      • Posameznik najprej definira situacije, ki vzbujajo neželena čustva, nato pa se nauči veščin reševanja problemov, katere nadalje prilagodi svoji situaciji.

    • Veščine medosebne učinkovitosti

      • Cilj je na asertivni ohranitvi želenega cilja brez izgube medosebnega odnosa

      • 'Spopadi se v naprej' je dobra strategija krepitve in razvoja omenjenih veščin

      • Koristne so tudi čuječnostne tehnike, saj širijo repertoar izbora situacij brez obsojanja in predhodnega emocionalnega naboja.

      • Biti v sedanjem trenutku, lahko posamezniku omogoči videnje trenutne življenjske situacije točno takšne kot je. Posledično lažje izbere ustrezno strategijo spopadanja.

  • Strategije regulacije

    • Razporeditev pozornosti

    Učenje čuječnostnih tehnik, ki pripomorejo k pozornostni kontroli. Čuječnost pripomore k nadzorovanju fokusa pozornosti in ne spreminjanju objekta pozornosti (Cilj je opazovanje čustva in ne spreminjanje tega čustva), kar pripomore k zmanjšani tendenci doživljanja negativnih čustev.

  • Strategija regulacije

    • Kognitivna sprememba

    DVT veščine

    • Preverjanje dejstev

      • Učenje razlikovanja med predpostavkami, interpretacijami in negativnimi mislimi od dejanskih, opazovanih dejstev o situaciji

    • Sprejemanje realnosti

      • Učenje sprejemanja čustev in ne njihovega potlačevanja. -

      • Radikalno sprejemanje celotne palete čustev – tudi negativnih in neprijetnih

  • Strategija regulacije

    • Biološka sprememba

      V DVT modelu igra pomembno vlogo tendenca k specifičnemu odzivu na določeno situacijo, ki vzbudi določeno čustvo.

    DVT veščine

    • Veščine TIP hitro pomirijo visoko vzburjenje telesa, ki spremlja doživljanje negativnih čustev brez zahteve po visokih kognitivnih sposobnostih

      • Prva tehnika je sprememba temperature s hladno vodo. Posameznik uporabi dražljaj hladne/ledene vode na obrazu, kar sproži 'človeški potapljaški refleks'. Refleks se sproži ob kombinaciji zadrževanja diha in potopitvi obraza v hladno vodo. Vključuje aktivacijo obeh vej centralnega živčnega sistema in zmanjša čustveno vzburjenje za kratko časovno obdobje.

      • Intenzivna telesna aktivnost

      • Progresivna relaksacija in umirjeno dihanje

  • Regulacijske strategije

    • Sprememba izraza in dejanja

    DVT veščine

    • Nasprotno dejanje

      • Temelji na spremembi specifične tendence reagiranja, kar ne zmanjša zgolj čustvenega stresa, ampak učinkovito pripomore k spremembi čustva in tendence reagiranja

      • Temelji na tehniki izpostavitve

      • Posameznik se izpostavi situaciji, ki vzbuja intenzivna in negativna čustva, kar takoj spremeni tendenco izogibanja, nato pa stori reakcijo, ki se razlikuje od primarne.

    • Nasprotno dejanje 'do konca'

      • Posameznik poleg spremembe specifične tendence reagiranja, spremeni tudi celotno paleto fizičnega odzivanja (fiziološki odziv, drža telesa, neverbalno izražanje, itd.). To lahko sproži biološko povratno zanko (mišična aktivnost na obrazu), ki spremeni doživljeno čustvo.

  • Regulacijske strategije

    • Emocionalno procesiranje

    DVT veščine

    • Prepoznaj in poimenuj čustva

      • Posameznik se nauči osnovnih čustev ter njihovih komponent (tipični dražljaji, ki sprožijo čustvo; interpretacija čustva; biološke posledice čustva; izraženost čustva; posledice čustva; sekundarna čustva). Nato vadi identificiranje in poimenovanje.

Tehnike medosebne učinkovitosti, ki jih lahko uporabite tudi pri delu s pacienti s FNM

  • Pacienta spodbudite k identifikaciji vrednot, ki so mu pomembne v medosebnih odnosih. Na list papirja naj zapiše, koliko njegovih dejanj v medosebnem/partnerskem odnosu, odseva te vrednote.

    Seznanite ga s pogostimi averzivnimi strategijami, s pomočjo katerih skušamo z uporabo psihološkega pritiska vplivati na drugo osebo:

    • Zapustitev (»Naredi točno to, kar želim, če ne te bom zapustil_a)

    • Grožnje (»Naredi točno to, kar si želim, če ne te bom ranil_a. Naredi točno to, kar si želim, če ne bom ranil_a sebe.)

    • Obtoževanje (Vse kar je narobe, je krivda druge osebe. Problem se bo rešil le, če ga bo rešila druga oseba).

    • Iztirjenje ( Pozornost iz potreb iz čustev druge osebe, preusmerimo nase. »Vseeno mi je, kaj si želiš v tem trenutku, toda jaz se počutim slabo in želim tvojo pozornost.«)

    • Vzbujanje krivde (Potrebe druge osebe so moralno napačne in se jim mora odpovedati. »Če mi ne zaupaš, je nekaj močno narobe z najinim odnosom.«)

    • Obrekovanje (V drugi osebi vzbudimo občutek, da je z njo nekaj narobe, če ima določeno potrebo in/ali željo.)

    • Odvzem (Drugi osebi odvzamemo podporo in ljubezen, če ne zadovolji naše potrebe oz., če je storila ali želela storiti nekaj, kar nam ni všeč.)

    • Pasivne strategije (Vaš način spopadanja je izogibanje konflikta in potlačitev čustev. Morda mislite, da vaše potrebe/želje/čustva nimajo enake vrednosti kot partnerjeve želje/potrebe/čustva.)

      Spodbudite ga k identifikaciji uporabe določenih strategij v svojem odnosu. Prvi cilj je zavedanje, drugi je zavedno spreminjanje strategij.

  • Doživljanje intenzivnih čustev lahko zamegli našo racionalno presojo in vodi v disociativna stanja. S pacientom delajte na prepoznavi opozorilnih znakov, kot so npr:

    • Pacient govori hitreje in glasneje/ kriči

    • Hitro mu bije srce

    • Obliva ga vročina

    • Začne se potiti

    • Primanjkuje mu sape

    Ob zavedanju opozorilnih znakov, lahko uporabi razne čuječnostne tehnike, ki ga vrnejo nazaj v sedanji trenutek.

  • Velikokrat so sprožilci (misli/čustva/situacije) rezultat nezadovoljenih potreb. Nekaj tehnik in strategij za identifikacijo potreb v odnosu:

    • Razumevanje in identifikacija lastnih potreb

    • Učenje veščin komunikacije (Druga oseba ne bere misli in pomembno je, da so potrebe jasno komunicirane)

    • Tehnike asertivnosti (Kako drugi osebi jasno in na spoštljiv način povedati, kaj si želimo/potrebujemo)

    • Asertivne tehnike aktivnega poslušanja (Identifikacija težav pri poslušanju)

      • Branje misli (Brez vprašanja, predpostavljamo, da vemo kaj druga oseba misli in čuti)

      • Miselna vadba (Druge osebe ne poslušamo zares, saj v mislih vadimo, kaj bomo odgovorili)

      • Obsojanje (Dejanja/misli/čustva druge osebe obsojamo na podlagi svojih izkušenj, ne da bi se potrudili resnično razumeti)

      • Filtriranje (Poslušamo samo stvari, ki so nam pomembne in ključne, ter ignoriramo ostale, kljub temu, da so pomembne za drugo osebo)

      • Dajanje nasvetov (Drugi osebi želimo ponuditi rešitve za njene probleme, na podlagi rešitev, ki smo jih uporabili za lastne težave, ki so bile podobne. S tem osebi odvzamemo odgovornost za reševanje svojih težav)

      • Prav imamo samo mi (Zanikamo ali obsojamo kakršenkoli vidik komunikacije, ki napeljuje, da nimamo prav)

      • Sanjarjenje (Medtem ko nam oseba razlaga, v mislih sanjarimo in je ne poslušamo)

      • Ugajanje (Z osebo se vedno strinjamo v vsem)

  • Pacientu predstavite pravice, ki jih imamo neizpodbitno prav vsi v vsakem odnosu:

    • Pravica do izražanja lastnih čustev/potreb/želja

    • Pravica do postavljanja samega sebe na prvo mesto

    • Pravica do sprejemanja lastnih odločitev in odločanja, katera prepričanja nam služijo/ne služijo

    • Pravica do spremembe

    • Pravica do prošnje za pomoč in (emocionalno) podporo

    • Pravica do besede 'ne', če nam nekaj ne služi

    • Pravica do prevzemanja odgovornosti le za svoja dejanja/izkušnje/misli in čustva

    • Pravica do zasebnosti

    • Pravica do delanja napak

    • Pravica do samostojnosti in neodvisnosti

    • Pravica do nepopolnosti

Tehnike za krepitev tolerance do stresa

  • Nekaj učinkovitih fraz:

    • Tako je, ker tako mora biti.

    • Stvari ne morejo biti drugačne, ker se niso zgodile drugače.

    • Vsi pretekli dogodki so me vodili do te točke. Brez teh dogodkov, ne bi bila oseba, katera sem danes.

    • Nad preteklostjo nimam kontrole. Nikoli nisem v preteklosti ali prihodnosti. Sem samo v sedanjosti in sedanjost je edina, ki jo lahko kontroliram.

      • Spomnite se neprijetnega dogodka iz svojega življenja. Lahko uporabite radikalno sprejemanje in ga sprejmete brez obsojanja?

    • Radikalno sprejemanje FNM

      • Lahko identificirate faktorje iz preteklosti, ki so pripomogli k razvoju FNM?

      • Imate kje kontrolo nad motnjo in/ali simptomi?

      • Kje nimate kontrole?

      • Kako vaš odziv na FNM, vpliva na vaše misli in čustva? Morda vpliva tudi na misli in čustva vaših bližnjih?

      • Bi lahko spremenili vaš odziv na FNM, da bi le ta vodil do manj trpljenja za vas in za vaše bližnje?

  • Tehnike distrakcije preprečujejo samo-destruktivno ali poškodovalno vedenje ob doživljanju intenzivnih čustev v stresnih situacijah

    • Zjočite se

    • Kričite na ves glas v blazino ali na kraju, ki omogoča socialno primernost

    • Telesna aktivnost

    • Napišite pisma osebam, ki so vas prizadela in jih nato vrzite v koš

    • Zamotite se s prijetnimi aktivnostmi (npr. pokličite prijatelja, pojdite na sprehod, raztegnite se, itd.)

    • Pozornost namenite nekomu drugemu (Npr. naredite uslugo nekomu drugemu)

    • Preusmerite pozornost iz samega sebe (npr. opazujte druge ljudi).

    • Pomislite na nekoga, ki ga imate radi

    • Uporaba vizualizacije (pacient vizualizira situacijo, v kateri je popolnoma sproščen)

    • Uporaba relaksacije, ki jo sproži dražljaj (pacient izbere dražljaj (npr. ko vidi svojega hišnega ljubljenčka) namerno sprosti vse mišice telesa; sprva ga naučite mišične relaksacije)

    • Identificiranje pomembnih življenjskih vrednot in izvajanje dejanj/aktivnosti, ki so v skladu s temi vrednotami

    • Kognitivna vadba dejanja, ki je v skladu z vrednotami

      • Vizualizacija specifične situacije, kjer želi izvesti dejanje, ki je v skladu z njegovimi vrednotami;

      • Razdelitev dejanja na podkorake; opazovanje potencialnih ovir;

      • Vizualizacija odzivov okolj

    • Trenutek zase ( Spodbudite pacienta, da prepozna, da se je znašel v stresni situaciji in, da si namesto nagonskega odziva vzame trenutek zase).

    • Čuječnostno dihanje

  • Če pacient vodi dnevnik, znotraj katerega beleži situacije/sprožilce, ki vodijo v disociativno epizodo/poslabšajo simptome FNM oz. vodijo v relaps, lahko pripravi načrt spopadanja s stresnimi situacijami v naprej. Najprej lahko identificira ponavljajoče se stresne situacije in zapiše stare strategije spopadanja. S pomočjo terapevta lahko načrtuje nove, bolj konstruktivne strategije spopadanja in vadi njihovo izvajanje tekom igre vlog.

    • Linehan, M. M. (1987). Dialectical behavior therapy for borderline personality disorder: Theory and method. Bulletin of the Menninger Clinic, 51(3), 261.

    • Linehan, M. M. (1993). Dialectical behavior therapy for treatment of borderline personality disorder: implications for the treatment of substance abuse. NIDA research monograph, 137, 201-201.

    • Neacsiu, A. D., Bohus, M., in Linehan, M. M. (2014). Dialectical behavior therapy: An intervention for emotion dysregulation. Handbook of emotion regulation, 2, 491-507.

    • McKay, M., Wood, J. C., in Brantley, J. (2019). The dialectical behavior therapy skills workbook: Practical DBT exercises for learning mindfulness, interpersonal effectiveness, emotion regulation, and distress tolerance. New Harbinger Publications.

Complete & Continue Next Lesson Learn More