Gradivo
Psihološka perspektiva

PC model = razlaga modela in primeri uporabe

Complete & Continue Next Lesson Learn More

PC model (iz angl. Pressure Cooker Model, PCM; van der Hulst, 2023) predstavlja novejši in bolj jasen psihološki model, ki z vsakdanjimi metaforami opisuje razumevanje funkcionalne nevrološke motnje. Razvit je bil na podlagi dolgoletnih kliničnih izkušenj zdravljenja pacientov z vsemi oblikami in podtipi funkcionalne nevrološke motnje. Fokus modela je na intra-individualnih, inter-individualnih, kognitivnih, čustvenih in vedenjskih procesih. 

Plasti modela

    • Faktorji in zgodovina ključnih (psiholoških) dogodkov

    • Neugodni dogodki v otroštvu (travma, zloraba, slabo ravnanje)

    • Dogodki, ki so se zgodili bližje začetku FNM simptomov

    • Tesno zaprt pokrov (Zmanjšano verbalno izražanje emocij) -

    • Blokiran/disreguliran/izrabljen ventil za paro (Abnormalni nivoji aktivnosti)

    • Lepljivi ostanki hrane (Strategije spopadanja iz otroštva, ki so se prenesle v odraslo dobo)

    • Disociacija (Način spopadanja z težkimi čustvi)

    • Gorivo (dnevni sprožilci, interakcije ali stresni dogodki, ki spodbudijo FNM simptome)

    • Plameni (Negativne (avtomatske) misli, čustva ali spomini ali slabo definirana notranja stanja, ki sprožijo FNM simptome)

    • Vročina(Intenzivnost čustev v odziv na stresor/je)

    • Čep, ki je pod prevelikim pritiskom(Funkcionalna nevrološka motnja, bolečina, utrujenost)

    • Lonec (Akronim: FND SELF CARE= prehrana, spanje, zdravila, bolezen, pripomočki, delovanje mehurja, boj ali beg odziv, kontakti, sposobnost poskrbeti zase, tveganja, telesna aktivnost, gibanje in fizična aktivnost)

    • Opozorilna luč (Povečana samo-osredotočenost na simptome)

    • Kuhinja

      • Sistemska vključenost

      • družinska dinamika;

      • abnormalne značilnosti odnosov z zdravstvenimi delavci;

      • obojestransko ojačevanje motnje;

      • sistemska re-travmatizacija;

      • predsodki/slepe pege strokovnih delavcev, vključenih v zdravljenje motnje)

Vžig

Vžig predstavlja kritične dogodke oz. sprožilce, ki so najverjetneje prispevali k razvoju funkcionalne nevrološke motnje.

  • Profil 1: prej-in-potem

    Karakteristika tega profila je, da oseba razvije FNM po kritičnem dogodku, ki je lahko bodisi stresen ali travmatičen življenjski dogodek (npr. ločitev, nesreča, smrt, napad), bodisi predhodna bolezen in/ali medicinski poseg (npr. operacija). Za ta profil so pogoste (a ne nujno!) tudi travmatične izkušnje iz otroštva in/ali razvite neustrezne strategije spopadanja kot tudi negativna interpersonalna dinamika v družini v času razvoja prvih simptomov.

  • Profil 2: Iznenada

    Nekateri pacienti poročajo tudi o nenadnem pojavu paničnih napadov. Ta profil je močno povezan s anksioznimi manifestacijami in se pogosto konča z ne-epileptičnimi ali disociativnimi epizodami.

  • Profil 3: Postopen razvoj

    Za nekatere paciente je značilno tudi dolgo obdobje raznoraznih zlorab (npr. nasilje, toksični odnosi), ki jih lahko naredijo še bolj ranljive za razvoj FNM. Po drugi strani so tudi pacienti, ki dolgo let doživljajo stres (npr. zaradi službe) v odsotnosti koristnih strategij spoprijemanja s stresom in, ki po določenem času dosežejo točko, ko se telo odzove z boleznijo.

Lonec

Lonec predstavlja številne fizične in medicinsko-kontekstualne faktorje, ki ohranjajo in/ali vplivajo na FNM. Zapomnimo si jih lahko z angleškim akronimom FND SELF CARE.

Prehranjevanje

  • Preverimo vsebino in frekvenco pacientovega prehranjevanja

  • Prav tako je dobro preveriti, kako stres in čustva vplivajo na njihovo prehranjevanje

  • Zdravje črevesja (Če so težave, napotite k specialistu za diagnozo sindroma razdražljivega črevesja)

  • Telesna teža (Ima pacient težave s težo, kar vpliva na potek rehabilitacije?)

  • Pacientu primanjkujejo vitamini in minerali? (Pri posameznikih, kjer je izražena socialna izolacija, možno pomanjkanje vitamina D)

Spanje

  • Preverite, ali ima pacient pridružene motnje spanja

  • Povprašajte ga po količini in kvaliteti spanja

  • Preverite vse faze spanja (priprava na spanje, uspavanje, prebujanje v zgodnjih jutranjih urah, hipersomnija)

Zdravila

  • Preverite kombinacijo in dozo zdravil, ki jih jemlje pacient

  • Preverite, če pacientova uporaba zdravil predstavlja psihološko varnostno vedenje (npr. z zdravilom konča disociativno epizodo)

  • Preverite, če zdravila jemlje pravilno

Bolezen

  • Preverite pacientovo medicinsko zgodovino

  • Je bil oz. je diagnosticiran tudi z organskimi boleznimi, kot je npr. epilepsija?

Uporaba pripomočkov

  • Kakšne pripomočke uporablja? Kakšno vlogo igrajo ti pripomočki v pacientovem življenju?

  • Je pacientov dom prilagojen FNM? Kako?

  • Kakšen je psihološki pomen pripomočkov? So postali del njegove identitete? Predstavljajo obliko varnostnega vedenja?

Funkcioniranje mehurja in tekočine

  • Ima pacient kakršnekoli težave z uriniranjem, mehurjem ali inkontinenco?

  • Pri tekočini bodite pazljivi na prekomerno pitje energijskih pijač, alkohola in kofeina.

Boj/beg in opozorilni znaki

  • Imate pogosto občutek, da ste pod stresom? Kje v telesu najbolj občutite stres?

  • Poiščite objektivne znake stresa (npr. težave s spanjem, prehranjevanjem, pomanjkanje motivacije, fokusa)

  • Opazite kakšne opozorilne znake?

Kontakti

  • Povprašajte, če kdaj kličejo dežurno ambulanto zaradi FNM simptomov

  • Povprašajte po preteklih izkušnjah z zdravstvenimi delavci. Je bil pacient žrtev sistemske re-travmatizacije?

Samostojnost

  • Je pacient samostojen v dnevnih aktivnostih? Potrebuje kje pomoč?

  • Ali pacient ne opravlja več kakšne aktivnosti, ki jo je prej rad počel?

  • Preverite družinsko podporo. Kako so se spremenile vloge v družini? Preverite, če na kakšen način družina ohranja simptome FNM.

Ocena tveganja

  • Tveganje iatrogene škode (napačna ali prekomerna doza zdravil; pretirane zdravstvene preiskave)

  • Fizični simptomi (Bolečina, utrujenost, itd.)

  • Uporaba pripomočkov kot varnostno vedenje

  • Nenamerno samopoškodovanje (padci zaradi težav z ravnotežjem, težave pri oceni sposobnosti)

Telesna vadba, gibanje in fizična aktivnost

  • Kakšne je pacientova mobilnost? (Npr. ravnotežje)

  • Se ukvarjate s kakšnim športom?

  • Ste se morali prenehati ukvarjati s kakšnim športom zaradi FNM?

Gorivo

Gorivo predstavlja sprožilce, ki sprožijo epizode FNM in/ali poslabšajo simptome FNM

  • Emocionalni sprožilci

    Pacienti s FNM se lahko soočajo s prekomerno regulacijo čustev, ki lahko vodi v izogibalna vedenja, disociacijo in supresijo emocionalnih stanj, oz. s pomanjkljivo regulacijo čustev. 

  • Fizični sprožilci

    Pacienti z diagnozo psihogenih neepileptičnih napadov pogosto poročajo o fizičnih sprožilcih disociativnih napadov: vročina, hrup, intenzivna svetloba, bolečina, utrujenost, itd. 

  • Medosebni sprožilci

    Medosebni sprožilci nastopijo v odnosu med pacientom, ki je diagnosticiran s FNM, njegovimi simptomi in socialnim okoljem. Pogosto jih spremljajo občutja krivde, sramu in zavrnitve (Npr. družinski prepiri, nezadovoljena potreba po pripadnosti in ljubljenosti, doživljanje pomanjkanja podpore)

  • Ponovni sprožilci

    Ponovni sprožilci (iz angl. re-triggers) so posebna vrsta sprožilcev, ki jih doživljajo predvsem pacienti z zgodovino otroške travme. Povsem vsakdanji ali celo nevtralen dražljaj lahko aktivira občutke, ki se povezujejo z doživeto travmo.

  • Ni sprožilcev

    Včasih pacienti poročajo o odsotnosti sprožilcev, kar je lahko izredno frustracijsko tako za pacienta kot tudi za kliničnega (nevro)psihologa/psihiatra. Preverite, če je vzrok pomanjkanje zavedanja (npr. aleksitimija).

  • Preverite A-B-A-B dizajn (ko je sprožilec prisoten, se simptomi FNM poslabšajo; ko odstranimo sprožilec, se simptomi FNM izboljšajo).

  • Vprašajte po simptomih/disociativni epizodi, ki se jo zelo dobro spomnijo. Lahko identificirajo faktorje, ki so prispevali k poslabšanju simptomov oz. sprožitvi epizode (npr. prepir, stresne okoliščine, itd.)?

  • Vprašajte po variabilnosti izraženja simptomov in, če kdaj simptomi niso izraženi. Če niso, bi lahko pacient identificiral faktorje, ki prispevajo k temu? (Npr. doživljanje pozitivnih čustev, počitnice-zmanjšan ali popolnoma odsoten stres).

  • Vprašajte po medosebnih sprožilcih. Se je karkoli zgodilo v partnerskem odnosu pred nastopom simptomov FNM?

  • Preverite, če sprožilec predstavljajo nezadovoljene socialne potrebe po sprejemanju, pripadnosti in ljubezni.

  • Preverite, če obstaja vzorec izraženosti simptomov (npr. simptomi ali disociativna epizoda se vedno sprožijo na koncu dneva).

  • Preverite klasično negativno kognicijo (npr. katastrofična misinterpretacija simptomov).

  • Preverite, če se pacient doma in/ali na delu/v šoli sooča z zahtevami, ki presegajo njegove sposobnosti spopadanja.

  • Preverite, če prihaja do medsebojnega ojačevanja simptomov (npr. neustrezne reakcije s strani družine in/ali partnerja).

Plameni

Plameni predstavljajo averzivna prepričanja o sebi, drugih, svetu ali prihodnosti. Sem spadajo tudi težave z emocionalnim procesiranjem.

Prepričanja o sebi

  • Samopodoba

  • Prepričanja o telesu

    Prepričanja o drugih

  • Negativna socialna čustva ( sram, krivda, zavrnitev)

  • Prepričanja o medosebnih odnosih

Prepričanja o svetu

  • Varnost

  • Psihična /fizična grožnja

    Prepričanja o prihodnosti

  • Strah pred okrevanjem

  • Strah pred relapsi

  • Strah pred nastopom novih funkcionalnih simptomov

  • Strah pred padci

    • Koristna je lahko psihoedukacija o čustvih

    • Paciente lahko naučite uporabljati različne strategije uravnavanja čustev

    • Normalizacija čustev

    • Odkrivanje sistematične re-travmatizacije

    • Pacientu razložite znanstvene ugotovitve o tem, da zdravstveni delavci ne verjamejo pacientom. Pojasnite, da jih boste obravnavali drugače in bolj pozitivno.

  • Uporabite čuječnostne tehnike opazovanja prepričanj brez obsojanja in reaktivnosti. Naučite pacienta distanciranja od negativnih prepričanj.

  • Uporabite tehniko ‘navzdol obrnjene puščice’, da ugotovite, kaj določeno prepričanje pomeni pacientu. Npr., če pacient verjame prepričanju, da mu nihče ne verjame, je lahko posledica prepričanja aktivacija jedrnega strahu pred zavrnitvijo.

  • Naučite jih tehnik asertivnosti, ki jim lahko pomagajo, ko morajo pojasniti FNM.

    • Strategija alternativne verzije prepričanja

    • Prednosti in slabosti tega prepričanja

  • Normalizacija negativnih prepričanj in kognicije!

Vročina

Vročina predstavlja intenzivnost emocij. Vročino lahko na loncu na pritisk nastavimo. V kontekstu FNM govorimo o treh nastavitvah.

Nizka nastavitev = Disociacija

Disociacijo v kontekstu FNM velikokrat sprožijo intenzivne emocije, ki so za posameznika neznosne tako na zavedni kot tudi nezavedni ravni. Disociacija predstavlja obrambni mehanizem, s pomočjo katerega posameznik ‘odreže’ vse emocije, da se izogne soočanju z njimi.

Visoka-nizka-visoka-nizka nastavitev= Emocionalna deregulacija

Hitre fluktuacije med doživljanjem visoko intenzivnih in močnih emocij ter doživljanjem praznine in omrtvičenosti. Sem spadajo tudi težave s poimenovanjem in prepoznavanjem čustev ter težave s spopadanjem in regulacijo čustev ob stresnih dogodkih, kar vpliva na medosebno dinamiko.

Visoka-do-nizka nastavitev

Značilna predvsem za funkcionalne napade. Postopni razvoj negativnega čustva, vzburjenja ali neidentificiranega notranjega stanja, kar vodi do vrhunca, nato pa postopoma preide v disociacijo. 

  • Uporaba dnevnika za beleženje sprememb v razpoloženju in/ali v disociativnih napadih.

  • Psihoedukacija o disociaciji.

  • Psihoedukacija o čustvih in tehnke emocionalne regulacije. Dobrodošle tudi tehnike prizemljitve.

Lepljivi ostanki hrane

Lepljivi ostanki hrane predstavljajo neučinkovite strategije spopadanja, ki smo jih ponotranjili v otroštvu.

  • Psihoedukacija o najpogostejših mehanizmih lepljivih ostankov hrane:

    • Disociacija

    • Stvari zadrži zase

    • Vztrajaj

    Pomoč pri identifikaciji pacientovih mehanizmov spopadanja in njihova povezava s FNM.

  • Raziskovanje formativnih let-

    • Stabilnost družinskega okolja

    • Kultura v kateri je bil pacient vzgojen

    • Kako so se izražale emocije v pacientovi dužini?

  • S pacientom ustvarite družinski genogram, da dobite vpogled v družinsko strukturo.

  • Raziščite kvaliteto družinskih odnosov.

    • S kom si je bil pacient najbližje?

    • So bile zadovoljene emocionalne potrebe?

    • Kako je zaznaval podporo v družini?

  • Raziščite strategije spopadanja v primarni družini.

    • Kakšna je bila primarna strategija spopadanja s težkimi čustvi in mislimi? So si jo vsi člani družine delili?

    • So težave pometli pod preprogo ali jih takoj razčistili?

    • Je bilo veliko konfliktov, negativnih čustev?

    • Se je počutil psihološko varnega?

    • Kakršnikoli travmatični dogodki?

  • Raziščite obdobje šolanja

    • Bullying

  • Kritični dogodki tekom odraščanja

    • Zapostavljanje staršev

    • Travmatični dogodki

    • Strategije spopadanja s travmatičnim dogodkom

    • Povezava s sistematično re-travmatizacijo

  • Raziščite stile navezanost v družini in povprašajte po signifikantnih izgubah

  • Raziščite trenutno družinsko dinamiko

    • Kontinuirani prepiri?

    • Vmešavanje primarne družine

    • Nivo izražanja emocij

  • Normalizirajte strategije spopadanja iz otroštva, saj so imela svoj namen.

  • Bodite sočutni in potrpežljivi, še posebej s pacienti, ki se ne odprejo takoj glede otroštva.

Pokrov

Pokrov predstavlja verbalno izražanje emocij.

Tesno zaprt pokrov

Zmanjšano verbalno izražanje negativnih emocij v psihološko varnem in zaupnem odnosu. Odpiranje tesno zaprtega pokrova (verbaliziranje in izražanje težkih emocij, ki jih je pacient supresiral dolgo časa) pogosto izboljša simptome FNM.

  • Grajenje zaupnega terapevtskega odnosa, ki bo pacientu omogočil izražanje emocij brez strahu pred zavračanjem ali invalidacijo.

  • Raziskujte izvor težav izražanja emocij.

  • Spodbujajte prepoznavanje in poimenovanje emocij (npr. jeza, frustracija, anksioznost, slabo počutje).

  • Posamezniki s tesno zaprtim pokrovom imajo strategije, ki jim preprečujejo izražanje emocij. Identificirajte jih.

  • Spodbudite izražanje emocij in pokažite, da poskusom izražanja sledi validacija in normalizacija čustvenih stanj.

  • Pomagajte jim ‘sedeti’ z občutji, ki jih doživljajo po izražanju čustev. Naučite jih strategij spopadanja.

  • Postopoma jih spodbudite k uporabi novih veščin emocionalnega izražanja zunaj terapije.

  • Ob izražanju emocij jih pohvalite. S tem boste ojačali proces izražanja emocij.

  • Učenje socialnih veščin in tehnik asertivnosti.

Ventil

Ventil predstavlja nenormalne nivoje aktivnosti.

  • Blokiran ventil

    • Vedenjska aktivacija z lažjimi in sproščujočimi aktivnostmi.

    • Program naj vključuje aktivnosti, ki poleg ustvarjanja dobrega počutja, zadovoljujejo tudi potrebo po pripadnosti, smislu in uspehu.

    • Če je pacient socialno izoliran, delajte na širitvi socialne mreže (Trening socialnih veščin in asertivnosti)

    • Kaj jih ovira pri vzdrževanju socialne mreže?

    • Raziščite kvaliteto in kvantiteto prijateljstev. Bodite sočutni, saj lahko pacienti doživljajo občutja sramu.

  • Disreguliran ventil

    • Psihoedukacija (prednosti in slabosti propada in razcveta)

    • Psihološke ovire (Občutek lenobe, neproduktvnosti)

    • Pomoč pri oblikovanju urnika obveznosti

  • Izrabljen ventil

    • Identificirajte sproščujoče in enostavne aktivnosti

    • Vedenjski eksperimenti z ‘zmanjšanim dnevnim urnikom’

    • Naslavljanje negativne kognicije

    • Raziščite družinske ventile: Imajo vsi v družini enak ventil? Prihaja do posnemanja /ojačevanja?

Opozorilna luč

Opozorilna luč predstavlja abnormalno pozornost na fizične simptome.

Preobremenjenost s fizičnimi simptomi

Pacient je preobremenjen s fizičnimi simptomi, kar je jasno izraženo v njegovem govoru, kogniciji in vedenju. Velik del psihološke terapije je posvečen pogovoru o fizičnih simptomih. Pacient minimizira psihološke faktorje in preferira fiziološke in organske razloge za nastop ter vzdrževanje FNM.

Hipervigilanca

Pacient hipervigilantno spremlja simptome FNM, telesne funkcije in senzacije. Pride lahko tudi do sistemske hipervigilance, kjer so družinski člani abnormalno pozorni na telesne simptome in opozorilne znake, ki vodijo bodisi v poslabšanje simptomov bodisi disociativno epizodo, kar ojačuje pacientovo abnormalno pozornost. Hipervigilanco lahko sprožajo tudi pripomočki v pacientovem okolju, če predstavljajo varovalna vedenja.

Identiteta

Pacientova identiteta je definirana s funkcionalno nevrološko motnjo.

  • Razreševanje dihotomije med fiziološkimi in psihološkimi faktorji FNM.

  • Raziščite globlje psihološke vzroke dihotomije. Ima pacient negativne in napačne predpostavke o psihološki obravnavi?

  • Normalizirajte psihološko obravnavo in poslušajte pacientove predhodne (negativne izkušnje) s psihološko terapijo.

  • Iz dihotomije preidite v integracijo

    »FNM ni ne organska ne psihološka motnja, ampak je na presečišču uma in telesa. Zdraviti moramo oba vidika: fizične simptome kot tudi psihološke simptome.«

    »Pustiva za sabo vprašanje, če je FNM psihološkega ali organskega vzroka. Dejstvo je, da se ne počutite dobro. Kaj lahko storiva skupaj, da se boste počutili bolje?«

  • Izogibajte se vojni s pacientom, če vztrajno zavrača psihološko formulacijo. Če se boste z njim borili, bo dobil občutek, da mu ne verjamete, s čimer lahko izgubite pacienta.

Čep, ki je pod prevelikim pritiskom

Čep, ki je pod prevelikim pritiskom predstavlja simptome FNM in bolečino ter utrujenost, ki sta posledica FNM

  • Preverite razumevanje diagnoze in pojasnite, da je bila motnja v preteklosti poimenovana s številnimi imeni

  • V mislih imejte širok razpon potencialnih simptomov in pridruženih motenj in/ali simptomov. Prav tako imejte v mislih, da lahko pacient razvije dodatne funkcionalne nevrološke simptome.

  • Ocenite nivo tveganja.

  • S pomočjo preostalih plasti poskušajte naslavljati pridružene simptome, kot so motnje spanja, bolečina in utrujenost, glavoboli…

Kuhinja

Kuhinja predstavlja socialno funkcijo FNM

Bronfenbrennerjev model ekološkega sistema

Kuhinja predstavlja zunanjo regulacijsko funkcijo funkcionalne nevrološke motnje in raziskuje vpliv socialnega okolja ter medosebnih odnosov, z namenom identifikacije faktorjev, ki potencialno vzdržujejo in sprožajo FNM simptome. PC model predpostavlja dinamično interakcijo med posameznikom z diagnozo FNM in okoljem, katerega produkt je emocionalna deregulacija, ki služi vzpostavitvi psihološke varnosti tako za pacienta kot tudi za okolje. Na podlagi novodobnih raziskav in kliničnega dela se predpostavlja, da FNM vzdržujejo biološki, psihološki in socialni faktorji. Kompleksno interakcijo med posameznikom in okoljem lahko pojasnimo tudi s pomočjo Bronfenbrennerjevega modela ekološkega sistema.

Ekološka teorija predstavlja kompleksno interakcijo socialnega okolja s posameznikom in predpostavlja, da naj bi poznavanje odnosov med obema entitetama (tj. posameznikom in okoljem) pomagalo razložiti disfunkcionalno vedenje posameznika in njegove odnose z drugimi. Model sestavljajo različni socialni sistemi, ki predstavljajo razlike v stopnji neposrednih interakcij, ki jih posameznik vzpostavlja z okoljem. 

  • Raziščite trenutni družinski sistem. Naredite genogram in raziščite moč in kvaliteto odnosov ter, kakšna je razporeditev skrbi za člane družine.

  • Kakšna je sistemska/družinska kohezija?

  • Kako izgleda tipičen dan v družini?

  • Kakšne so strategije spopadanja posameznih članov in družine kot enote?

  • Kdo je s kom zaveznik? Se kdo ne razume med seboj?

  • Kakšne so družinske vloge posameznih članov?

  • Kakšna je trenutna socialna mreža pacienta? Bodite pozorni na znake socialne izolacije.

  • Ocenite širšo socialno situacijo. S kakšnimi socialnimi stresorji se spopada pacient? Ali so aktivni na družbenih omrežjih? Jim le-ta zagotavljajo validacijo?

  • Ocenite prisotnost sistemske re-travmatizacije. Raziščite pretekle izkušnje z zdravstvenimi delavci.

  • Ocenite, če v bližnjem okolju prihaja do sistemskega ojačevanja simptomov. Kakšna so čustva, misli in odnos družinskih članov/prijateljev do FNM?

  • Kako pacientovi bližnji razumejo FNM? Kakšna so njihova prepričanja/stereotipi o pacientih s FNM?

Razlaga psihologovega dojemanja obravnave FNM pacientov s pomočjo PC modela

  • Vztrajanje pri psihološki formulaciji zmanjšuje psihologovo anksioznost glede svojih sposobnosti

  • Npr. klinični psiholog ima redko ali nikoli v obravnavi pacienta s FNM

  • Klinični psiholog že nekaj časa dela s pacientom s FNM, vendar je odpor do psihologije vse izrazitejši, pacient je zelo fokusiran na svoje simptome in vztraja zgolj pri fizičnih pojasnilih

  • Strah pred neuspehom, frustracija, nizka delovna samopodoba. “Mislili bodo, da nisem dovolj dober klinični psiholog/psihologinja!”

    Vročina: visok nivo stresa zaradi situacije

  • Strategije spopadanja iz otroštva, “Nisem dovolj dober_a!”

  • Npr. neprespane noči

  • Pretirana osredotočena pozornost na odpor do psihološke obravnave in na poskuse prepričanja pacienta, da je psihološka obravnava pomembna

  • Izogibanje pogovora o odporu, da ne bi izgubili pacienta

    Cikel propada in razcveta: občutek utrujenosti po obravnavi; odsotnost načrtovanja drugih pacientov za tisti dan

  • Odpor do pacientovega odpora: vztrajanje pri psihološki formulaciji

Razlaga pacientovega odpora do psihologije s pomočjo PC modela

  • Klinični psiholog se prvič sreča s FNM pacientom in opazi odpor do psihologije ter povečan fokus na simptome

  • Npr. emocionalno zapostavljanje v otroštvu, starševska figura ni pacientu nikoli verjela, niso govorili o čustvih in/ali jih izražali

  • Npr. napotitev na psihološko obravnavo

  • “Mislijo, da je vse v moji glavi!”

  • Strategije spopadanja iz otroštva, supresija čustev, disociacija

  • Npr. neprijetni fizični simptomi, kot so srčne palpitacije, hiperventilacija, občutek omotice

  • Pretirana osredotočena pozornost na FNM simptome

  • Primanjkljaj varnega odnosa, v katerem bi lahko pacient izražal verbalno svoja čustva.

    Blokiran ventil: socialna izolacija, nezmožnost testiranja prepričanj o psihologiji z drugimi

  • Zapostavljanje psiholoških faktorjev, kar vzdržuje FNM