Gradivo
Uvod

Zdravljenje otrok in mladostnikov s FNM

Complete & Continue Next Lesson Learn More

Osnovne psihološke smernice

Celostna ocena

Pomembna je celostna ocena otrokovega psihološkega funkcioniranja, ki vključuje:

  • Oceno trenutnega psihološkega stanja (sprožilni in vzdrževalni dejavniki FNM)

  • Oceno pridruženih psiholoških simptomov in/ali psiholoških motenj in načrtovanje ustreznega zdravljenja le-teh

  • Medicinsko zgodovino

  • Širšo oceno dejavnikov tveganja, ki poleg tveganja za samopoškodovanje in samomor, vključujejo tudi dejavnike tveganja, ki se nanašajo na fizično invalidnost in šolski absentizem

  • Otrokov psihološki razvoj

  • Trenutne, kratkoročne in dolgoročne čustvene, vedenjske in socialne posledice FNM

Uporaba primernega jezika

Pomembno je upoštevati razvojno obdobje otroka in sposobnost vpogleda v lastne duševne procese. Prav zaradi določenih starostnih omejitev, se priporoča uporaba jezika, ki temelji na povezovanju uma in telesa ter odsvetuje uporabo jezika, ki se nanaša zgolj na psihološke konstrukte. Priporoča se uporaba enostavnih vizualnih orodij, ki jih otrok razume in, ki dobro ponazarjajo njegovo subjektivno psihološko izkušnjo.  

Razumevanje FNM v okviru biopsihosocialnega modela

Izrednega pomena je raziskovanje in upoštevanje širšega spektra socialnih dejavnikov, ki vplivajo in ojačujejo psihološke ter nevrobiološke dejavnike. Socialni dejavniki se nanašajo predvsem na šolski in družinski kontekst. 

Nekaj dejavnikov, ki jih je dobro raziskati:

  • Šolski absentizem

  • Kognitivne težave

  • Učne težave

  • Vrstniški pritisk in ustrahovanje (bullying)

  • Neučinkovite strategije spopadanja

  • Pritisk visokih pričakovanj

  • Družinsko funkcioniranje na splošno

  • Družinske težave

  • Starševski odzivi na otrokovo stanje

  • Širšo socialno funkcioniranje

    Osnovni postopek zdravljenja

    1. Postavitev pozitivne diagnoze FNM

    2. Biopsihosocialna formulacija in napotitev k specifičnim specialistom

    3. Vključitev družine (skupno iskanje dejavnikov, ki prispevajo k vzdrževanju motnje)

    4. Multidisciplinaren načrt zdravljenja

    5. Načrtovanje spopadanja z relapsi in grajenje psihološke odpornosti

Nasveti pred mutidisciplinarnim zdravljenjem

  • Opravljeni so bili vsi (nevrološki) pregledi in postavljena je diagnoza FNM.

  • Ustrezno razložena diagnoza FNM otroku/mladostniku in staršem. Zagotovljen je tudi splošen opis zdravljenja.

  • Prepričanje, da otrok/mladostnik in starši razumejo ter sprejemajo diagnozo FNM.

  • Če otrok/mladostnik in starši ne razumejo in/ali sprejemajo diagnozo FNM, se dogovorimo za še en nevrološki pregled in/ali potencialno pacienta skupaj z družino napotimo h kliničnemu psihologu, ki bo pomagal pri sprejemanju diagnoze.

Pogosti psihološki procesi, na katere naletimo pri zdravljenju otrok in mladostnikov s FNM ter njihovimi družinami

( ©Kasia Kozlowska and Blanche Savage, 2021)

    • Pretirana pozornost na simptome, kar povečuje njihovo resnost in intenziteto ter subjektiven občutek bolečine

    • Katastrofična interpretacija simptomov, ki vodi v poslabšanje simptomov

    • Katastrofične misli o sebi

    • Katastrofične misli o zunanjih dogodkih (npr. podnebna kriza)

    • Nizek lokus notranje kontrole nad simptomi

    • Nizek lokus kontrole nad dogodki ali pričakovanji, ki se nanašajo na šolo in družinsko situacijo

    • Negativna pričakovanja o zdravljenju, ki jih ojačuje katastrofična interpretacija simptomov in nizek lokus zaznane notranje kontrole (nocebo učinek)

    • Samokritična ruminacija (npr. otrok se obtožuje, da se ni dovolj trudil na terapijah, zato so se simptomi poslabšali)

    • Perfekcionizem, ki se povezuje z občutji žalosti in razočaranja

    • Obsesivno razmišljanje, ki se lahko nanaša na simptome FNM

    • Negativno osredotočanje na prihodnost in težave pri ohranjanju pozornosti na sedanji trenutek

    • Supresija negativnih misli (izogibalna kognicija)

    • Občutja pretirane odgovornosti, ki se bodisi nanaša na šolsko okolje bodisi na družinske vloge

    • Kronične skrbi

    • Občutja žalosti, jeze, krivde in brezupa nad zdravstvenim stanjem

    • Potlačevanje čustev (disocacija)

    • Nezmožnost prepoznavanja in spremljanja telesnih stanj (npr. stopnje vzburjenosti)

    • Nezmožnost prositi za pomoč

    • Strah in izogibanje določenih aktivnosti

    • Nezmožnost odprtega komuniciranja s starši o stiskah in skrbeh

    • Nerazrešeno žalovanje, travma ali težka izkušnja

    • Ojačana občutja stresa zaradi neustrezne starševske opore

    • Intruzivne misli/čustva o neprijetnem dogodku

Psihološka ocena

  • Družinski genogram, ki pomaga pri oblikovanju gestalt vpogleda nad vzorci in odnosi v družini (skupaj z medicinsko zgodovino).

  • Zgodovina otrokovega razvoja (od spočetja do danes), saj pomaga pri razumevanju zaporedja ključnih življenjskih dogodkov (pozitivnih/negativnih) in konteksta, znotraj katerega so se razvili simptomi FNM.

  • Otrokov odziv na ključne življenjske dogodke.

    • Kako se je otrok fizično odzval na njih? (Spremembe v spanju, apetitu, pojav določenih simptomov, stres)

    • Ali je otrok kazal vedenjske odzive na stres? (Npr. šolski absentizem, socialna izolacija, itd.)

  • Kakšno je spreminjanje nivoja stresa, anksioznosti in sprememb v počutju skozi čas?

    Spremljanje razvoja funkcionalnih simptomov skozi čas in njihova povezava s ključnimi življenjskimi dogodki.

Nekaj splošnih intervencij

( Kozlowska idr., 2023)

    • Intervencije, ki se nanašajo na težave s spanjem

    • Učenje otrok/mladostnikov prepoznavanja stanj v telesu (tehnike čuječnosti, risanje občutkov, ki so jih doživljali med stresno izkušnjo)

    • Učenje strategij za pomiritev centralnega živčnega sistema (dihanje, čuječnostne tehnike, itd.) razvoj sposobnosti razlikovanja med visoko in nizko stopnjo vzburjenosti

    • 'Od spodaj navzgor' čuječnostne, somatske ali biofeedback intervencije

    • 'Od zgoraj navzdol' kognitivne intervencije (posluževanje šele, ko bo nižji nivo vzburjenja)

    • Učenje prepoznavanja stresorjev

    • Uporaba zdravil, v primeru, da je nivo vzburjenja pri otroku previsok in ga drugače ni mogoče znižati

    • Kozlowska, K., Chudleigh, C., Savage, B., Hawkes, C., Scher, S., in Nunn, K. P. (2023). Evidence-based mind-body interventions for children and adolescents with functional neurological disorder. Harvard Review of Psychiatry, 31(2), 60-82.

    • Kozlowska, K., Sawchuk, T., Waugh, J. L., Helgeland, H., Baker, J., Scher, S.,in Fobian, A. D. (2021). Changing the culture of care for children and adolescents with functional neurological disorder. Epilepsy & behavior reports, 16, 100486.

    • Kozlowska, K., in Mohammad, S. (2023). Functional Neurological Disorder in Children and Adolescents. In Symptom-Based Approach to Pediatric Neurology (pp. 699-724). Cham: Springer International Publishing.

    • Vassilopoulos, A., Mohammad, S., Dure, L., Kozlowska, K., in Fobian, A. D. (2022). Treatment approaches for functional neurological disorders in children. Current Treatment Options in Neurology, 24(2), 77-97.

    • Savage, B., Chudleigh, C., Hawkes, C., Scher, S., in Kozlowska, K. (2022). Treatment of functional seizures in children and adolescents: a mind-body manual for health professionals. Australian Academic Press.