Nevropsihološka ocena

Osnova multidisciplinarnega načrta zdravljenja je celostna nevropsihološka ocena, ki vključuje:

  • Zgodovino in časovnico kognitivnih simptomov

  • Naravo in vrsto simptomov

  • Vpliv kognitivnih simptomov na pomembne vidike življenja

  • Potencialne organske vzroke za nastop simptomov

  • Vpliv potencialnih psiholoških vzrokov za nastanek simptomov (npr. depresija, anskioznost)

  • Razvojno zgodovino

  • Poročila svojcev ali bližnjih oseb o simptomih

Normalizacija kognitivnih simptomov

Poskusite normalizirati kognitivne lapsuse v zdravi populaciji (npr. vsem se kdaj zgodi, da ne najdemo ključev, da se ne spomnimo, kaj smo želeli vzeti iz sobe, v katero vstopimo, da se, na ogromnem in polnem parkirišču, ne spomnimo, kje smo parkirali avto.)

Poleg tega je dobro, da pacientom potrdimo, da so njihovi simptomi resnični in, da lahko povzročajo hud distres, anksioznost ter vplivajo na dnevno funkcioniranje. Pomembno je, da pacienti ne dobijo občutka, da mislimo, da se pretvarjajo ali simulirajo svoje simptome.

Psihoedukacija

Poleg uporabe PC modela, je dobro uporabiti tudi druge strategije in tehnike, s pomočjo katerih lahko pacientu razložimo naravo in funkcijo njegovih simptomov. Pacientu lahko na sočuten način razložimo:

  • Neskladnosti in variabilnosti med rezultati na različnih standardiziranih testih

  • Neskladnosti med rezultati in dnevnem funkcioniranju

  • Neskladnosti med rezultati in opravljanjem dela, ki zahteva visoke kognitivne sposobnosti

  • Fluktuacije v kognitivnih simptomih v odziv na stres in čustva

  • Sekundarna prepričanja o spominu (npr. težave s spominom vzbudijo skrbi in/ali anksioznost, ki je dodatek k originalnemu viru skrbi)

  • Kako se pričetek simptomov in fluktuacija razlikujeta od preostalih nevrodegenerativnih motenj (npr. nenaden in gradualen pričetek simptomov)

  • Normalizacijo kognitivnih napak (npr. vsak je že vstopil v sobo, z namenom, da bo nekaj storil, pa je potem pozabil, kakšen namen je imel)

Terapevtski odnos

Varen terapevtski odnos je ključ do uspešnega zdravljenja, čeprav je včasih nemogoče posvetiti toliko časa, zaradi velikega števila pacientov, ki jih imate dnevno. Kljub temu se je vredno potruditi in izkazovati Rogersove kvalitete, kot so pristnost, brezpogojno sprejemanje in empatija.

Vedenjske tehnike

Vedenjske tehnike so lahko koristne pri izzivanju in zavračanju nekoristnih prepričanj o kognitivnih lapsusih ter toleriranju stresa ob ne polaganju toliko pozornosti na kognitivni uspeh:

  • Pacient lahko dobi nalogo, da vpraša osebe v svojem bližnjem okolju, katere so njihove najpogostejše kognitivne napake in, kakšen pomen jim pripisujejo- ali tudi oni katastrofizirajo?

  • Kaj je najhujša stvar, ki se lahko zgodi, če pozabim x stvar?

  • Priključitev k novim socialnim aktivnostim, kjer pacient zadovoljuje potrebo po socialni pripadnosti, hkrati pa testira prepričanja o kognitivnih napakah

  • Pisanje spominskega dnevnika (konsistentno beleženje spominskih ‘napak’, lahko pacientu pomaga pri uvidu, kako na kognitivno delovanje vplivajo čustva, misli, stresna življenjska obdobja, zdravila, pomanjkanje spanja, dehidracija, utrujenost, itd.)

Kognitivna rehabilitacija

Kognitivna rehabilitacija se uporablja primarno za organske kognitivne motnje, vendar je v določenih primerih lahko koristna tudi za paciente s funkcionalno kognitivno motnjo, sploh če simptomi močno ovirajo njihovo vsakodnevno funkcioniranje. Pri tem je potrebno paziti, da s tem ne ojačujemo njihove vloge pacienta, saj se bodo tako začeli preveč zanašati na kognitivne tehnike, čeprav so, vsaj v teoriji, njihove težave reverzibilne.

Uporaba PC modela za zdravljenje kognitivnih simptomov

  • Pretiran fokus na simptome.

  • Socialna izolacija, primanjkljaj testiranj prepričanj o kognitivnih napakah, sistematična re-travmatizacija.

  • Nezmožnost izražanja emocij v varnem okolju in/ali odnosu.

  • Osebni sprožilci.

  • Vpliv zdravil, pomanjkanja spanja, bolečine, nepravilne prehrane, dehidracije in utrujenosti na funkcionalne kognitivne simptome.

  • De-reguliran ventil, ki vodi v utrujenost in posledično kognitivno disfunkcijo.

  • Močne emocije in negativna prepričanja, kar lahko vodi v disociacijo, zaradi neprijetnosti teh stanj.

  • Uporaba supresije spominov in/ali disociativna amnezija.

    • Ball, H. A., McWhirter, L., Ballard, C., Bhome, R., Blackburn, D. J., Edwards, M. J., ... in Carson, A. J. (2020). Functional cognitive disorder: dementia’s blind spot. Brain, 143(10), 2895-2903.

    • van der Hulst, E. J. (2023). A Clinician’s Guide to Functional Neurological Disorder: A Practical Neuropsychological Approach. Routledge.