Nevropsihološka ocena
Osnova multidisciplinarnega načrta zdravljenja je celostna nevropsihološka ocena, ki vključuje:
Normalizacija kognitivnih simptomov
Poskusite normalizirati kognitivne lapsuse v zdravi populaciji (npr. vsem se kdaj zgodi, da ne najdemo ključev, da se ne spomnimo, kaj smo želeli vzeti iz sobe, v katero vstopimo, da se, na ogromnem in polnem parkirišču, ne spomnimo, kje smo parkirali avto.)
Poleg tega je dobro, da pacientom potrdimo, da so njihovi simptomi resnični in, da lahko povzročajo hud distres, anksioznost ter vplivajo na dnevno funkcioniranje. Pomembno je, da pacienti ne dobijo občutka, da mislimo, da se pretvarjajo ali simulirajo svoje simptome.
Psihoedukacija
Poleg uporabe PC modela, je dobro uporabiti tudi druge strategije in tehnike, s pomočjo katerih lahko pacientu razložimo naravo in funkcijo njegovih simptomov. Pacientu lahko na sočuten način razložimo:
Terapevtski odnos
Varen terapevtski odnos je ključ do uspešnega zdravljenja, čeprav je včasih nemogoče posvetiti toliko časa, zaradi velikega števila pacientov, ki jih imate dnevno. Kljub temu se je vredno potruditi in izkazovati Rogersove kvalitete, kot so pristnost, brezpogojno sprejemanje in empatija.
Vedenjske tehnike
Vedenjske tehnike so lahko koristne pri izzivanju in zavračanju nekoristnih prepričanj o kognitivnih lapsusih ter toleriranju stresa ob ne polaganju toliko pozornosti na kognitivni uspeh:
Kognitivna rehabilitacija
Kognitivna rehabilitacija se uporablja primarno za organske kognitivne motnje, vendar je v določenih primerih lahko koristna tudi za paciente s funkcionalno kognitivno motnjo, sploh če simptomi močno ovirajo njihovo vsakodnevno funkcioniranje. Pri tem je potrebno paziti, da s tem ne ojačujemo njihove vloge pacienta, saj se bodo tako začeli preveč zanašati na kognitivne tehnike, čeprav so, vsaj v teoriji, njihove težave reverzibilne.
Uporaba PC modela za zdravljenje kognitivnih simptomov
-
Pretiran fokus na simptome.
-
Socialna izolacija, primanjkljaj testiranj prepričanj o kognitivnih napakah, sistematična re-travmatizacija.
-
Nezmožnost izražanja emocij v varnem okolju in/ali odnosu.
-
Osebni sprožilci.
-
Vpliv zdravil, pomanjkanja spanja, bolečine, nepravilne prehrane, dehidracije in utrujenosti na funkcionalne kognitivne simptome.
-
De-reguliran ventil, ki vodi v utrujenost in posledično kognitivno disfunkcijo.
-
Močne emocije in negativna prepričanja, kar lahko vodi v disociacijo, zaradi neprijetnosti teh stanj.
-
Uporaba supresije spominov in/ali disociativna amnezija.
-
Ball, H. A., McWhirter, L., Ballard, C., Bhome, R., Blackburn, D. J., Edwards, M. J., ... in Carson, A. J. (2020). Functional cognitive disorder: dementia’s blind spot. Brain, 143(10), 2895-2903.
van der Hulst, E. J. (2023). A Clinician’s Guide to Functional Neurological Disorder: A Practical Neuropsychological Approach. Routledge.