Delovni terapevti lahko pacientom pomagajo prepoznati in izvajati normalno gibanje ter jih postopoma vključevati v vsakodnevne aktivnosti.
Pri vseh motoričnih simptomih je koristna uporaba tehnik odvračanja pozornosti ter video snemanje (ob soglasju pacienta). Video posnetki so koristni, saj so pomembna povratna informacija tako za pacienta kot tudi za delovnega terapevta. Videi lahko pokažejo spremenljivost, frekvenco in trajanje simptomov, poudarijo uspehe in služijo kot referenčna točka za nadaljnje zdravljenje.
Nasveti pri delu s pacienti z motoričnim podtipom FNM
(Nicholson idr., 2019)
-
Pacienta spodbudite k izvajanju nalog, ki spodbujajo normalno, avtomatsko gibanje, dobro držo in enakomerni prenos teže (npr. izmenjevanje vstajanja in sedenja).
-
Spodbujanje optimalne drže pri počitku in dnevnih aktivnostih (Upoštevajoč 24-urni pristop upravljanja).
Spodbujanje enakomerne porazdelitve teže pri sedenju, vstajanju in hoji, za normalizacijo vzorcev gibanja in mišične aktivnosti.
Postopno stopnjevanje funkcionalnih aktivnosti.
Izogibanje drž, ki spodbujajo dolgotrajno pozicijo sklepov na koncu razpona (npr. polna fleksija kolka, kolena in gležnja).
Uporaba strategij, ki zmanjšajo pretirano aktivnost mišic.
Uporaba strategij relaksacije.
Upoštevanje in naslavljanje pridruženih simptomov, kot je npr. bolečina.
-
Dodajte alternativne, prostovoljne "ritme" na vrh obstoječega tremorja in postopoma upočasnite vse gibe do popolnega počitka.
Če ima pacient unilateralen tremor, uporabite neprizadet ud za diktiranje novega rima (npr. tapkanje, odpiranje/zapiranje dlani), kar bo vodilo do popolnega počitka. Pomagate si lahko z glasbo.
Poskušajte pomagati pri kontroliranju tremorja med počitkom in se šele kasneje preusmerite na kontroliranje tremorja ob aktivnosti.
Pacienta naučite tehnik sproščanja, ki bodo sprostila mišice in preprečila kokontrakcijo. Kokontrakcija ni učinkovita strategija za supresijo tremorja in ne bo učinkovita na dolgi rok.
Najprej se lotite grobe motorike, saj ne zahteva toliko koncentracije kot finamotorika (npr. trening ročnega pisanja; poslužite se markerjev in table z veliko pisavo).
-
Uporaba splošnih tehnik sproščanja.
Uporaba tehnik prizemljitve (vrnitev nazaj v sedanji trenutek z osredotočanjem na zvoke, vonjave, itd.).
Naslavljanje gibalnih in kognitivnih sprožilcev trzljajev (npr. zadrževanje diha, frustracija, anksioznost).
Spodbuda k učenju aktivnosti, ki zahtevajo počasnejše gibanje, kot je npr. joga. To bo pomagalo pri ponovnem prevzemanju kontrole nad gibanjem in preusmerjanjem pozornosti stran od simptomov.
Kognitivni simptomi
Delovni terapevti lahko spodbujajo in usmerjajo pacienta k:
Vizualni simptomi
Ključnega pomena je, da pomagate pacientu razumeti diagnozo ter, da z njim komunicirate na zelo senzibilen in empatičen način. Pohvalite in spodbujajte dogodke, ko so pacienti uporabili vizualne informacije, čeprav se tega niso zavedali (npr. izognili so se oviram), saj boste s tem okrepili pozitivno vedenje.
Delovni terapevti prav tako z raznimi strategijami preprečujejo, da bi se pacienti izogibali raznim aktivnostim in, da bi postali preveč odvisni od drugih. Pomembno vlogo imajo tudi pri upravljanju in lajšanju sekundarnih simptomov kot sta npr. občutljivost na svetlobo in agorafobija. Prav tako pomagajo preprečevati nekoristno vedenje, kot je npr. konstantno zapiranje oči.
Funkcionalni napadi
Pacientom pomagajte, da se počutijo varne in, da jih ni strah, da bi se poškodovali, če bi prišlo do napada, hkrati pa se izogibajte nenehnim zagotovitvam in fizičnim omejitvam. Pacienta povprašajte po sprožilcih ali opozorilnih znakih pred začetkom napada ter skupaj razvijte strategije za preprečevanje napada ob njihovi identifikaciji. Zelo koristne so t.i. senzorične tehnike ozemljitve, katerih cilj je ohranjanje pozornosti na sedanjem trenutku, s čimer preprečite disociacijo. Pacienta lahko vodite, da osredotoča svojo pozornost na barve, teksture ali zvoke v okolju, ga kognitivno zaposlite z raznimi besednimi igrami ali pa ga zaposlite s senzorično zasnovanimi distraktorji (npr. gumijasti trakovi, zapestnice, itd.).
-
Nicholson, C., Edwards, M. J., Carson, A. J., Gardiner, P., Golder, D., Hayward, K., ... in Stone, J. (2020). Occupational therapy consensus recommendations for functional neurological disorder. Journal of Neurology, Neurosurgery & Psychiatry, 91(10), 1037-1045.
Gardiner, P., MacGregor, L., Carson, A., in Stone, J. (2018). Occupational therapy for functional neurological disorders: a scoping review and agenda for research. CNS spectrums, 23(3), 205-212.
Ranford, J., Perez, D. L., in MacLean, J. (2018). Additional occupational therapy considerations for functional neurological disorders: a potential role for sensory processing. CNS spectrums, 23(3), 194-195.