Gradivo
Psihološka perspektiva

EMDR

Complete & Continue Next Lesson Learn More

Desenzitizacija in ponovna predelava z očesnim gibanjem

EMDR (v ang. eye movement desensitisation and reprocessing) je učinkovita terapija za lajšanje simptomov travme (predvsem posttravmatske stresne motnje), katere pozitivni učinki so bili znanstveno potrjeni v številnih dobro kontroliranih študijah. EMDR terapijo je leta 1987 ustanovila Francis Shapiro. Med terapijo se uporablja bilateralna stimulacija, kar pomeni, da mora pacient tekom terapije med priklicem travmatičnih spominov, delati horizontalne premike z očmi. Kot vrsti bilateralne stimulacije pa se uporabljata tudi taktilna ali slušna stimulacija.

Standardni EMDR protokol

    • Pregled pacientove zgodovine

    • Ocena primernosti za EMDR terapijo

    • Priprava na terapijo

    • Pacienta prosimo, da prikliče negativen spomin

    • Naj identificira najtežji in boleč trenutek ter negativno kognicijo, ki se veže nanj in pripada temu trenutku

    • Prav tako naj identificira pozitivno kognicijo in na lestvici oceni, kako zelo verjame vanjo

    • Naj oceni subjektiven distres, povezane spomine in skuša opredeliti, kje se distres nahaja v njegovem telesu

  • Sledi faza desenzitizacije

    • Pacient je naprošen, da prikliče negativen spomin skupaj z negativno kognicijo ter lokacijo distresa v telesu, medtem ko z očmi sledi terapevtovim prstom (alternativa je izvajanje naloge, ki obremeni delovni spomin)

    • Po vsakem nizu očesnih gibanj, pacient pove svoja opažanja

    • Ko se distres dovolj zmanjša, lahko terapevt nadaljuje z naslednjo fazo (to lahko traja več seans)

  • Faza namestitve

    • Z podporo očesnih gibov (ali alternativne naloge, ki obremeni delovni spomin), je nameščena pozitivna kognicija

  • Obravnava distresa, ki je še ostal v telesu.

  • Zaključek terapije.

  • Ocena uspešnosti predelave prejšnjega spomina in potrebe po ponovni terapiji.

Kako deluje EMDR?

EMDR je osnovan na podlagi Modela adaptivnega procesiranja informacij (iz angl. adaptive information processing model; AIP)

Osnovna premisa AIP modela je, da v možganih obstaja sistem procesiranja informacij, ki asimilira nove izkušnje v že obstoječo spominsko mrežo. Ko sistem deluje pravilno, se trenutne čutne zaznave uspešno integrirajo in povežejo z že obstoječim znanjem, kar omogoča osmislitev naše izkušnje. Težava nastane, kadar se boleče izkušnje ne procesirajo na pravilen način in se zamrznejo v svojo lastno nevronsko mrežo, nezmožne povezave s preostalimi spominskimi omrežji, ki hranijo adaptivne informacije. Shapiro (2001) predpostavlja, da lahko v takšnem primeru, številni notranji in zunanji dejavniki, sprožajo izvirnik zaznave, kar vodi v malapativna emocionalna in kognitivna stanja, s pridruženimi simptomi, kot so intruzivne misli, nočne more, anksioznost, ipd. Nefunkcionalno shranjeni spomini naj bi tako predstavljali temelj neprilagojenih odzivov, saj se zaznava trenutne situacije avtomatsko poveže z asociativnimi spominskimi omrežji. 

Negativno prepričanje (npr. “Nisem vreden_a ljubezni) tako ni vzrok trenutne disfunckije, temveč je simptom, ki je posledica neprocesiranih življenjskih dogodkov, ki vsebujejo ta afekt in perspektivo. Čustva, stališča in prepričanja so tako razumljena kot manifestacija fiziološko shranjenih zaznav ter reakcij na njih, v spominskih mrežah (Solomon in Shapiro, 2008). 

Uporaba EMDR

EMDR terapijo lahko uporabljajo samo primerno usposobljeni (klinični) psihologi ali psihoterapevti, ki so opravili 7-dnevno izobraževanje EMDR ter so tudi opravili ustrezno supervizijo. 

EMDR IN FNM

Zaradi klinično dokazane učinkovitosti zdravljenja PTSD z EMDR (Korn, 2009; Seidler in Vagner, 2006; Valiente-Gómez idr., 2017), se predpostavlja, da bi bila terapija učinkovita tudi za FNM paciente, ki imajo pridruženo PTSD in za paciente s FNM, ki imajo pridružene disociativne simptome. Kljub temu obstaja malo število študij, ki so preučevale učinkovitost EMDR za zdravljenje funkcionalnih nevroloških motenj.

    • Cope, S. R. (2020). EMDR as an adjunctive psychological therapy for patients with functional neurological disorder: illustrative case examples. Journal of EMDR Practice and Research.

    • Korn, D. L. (2009). EMDR and the treatment of complex PTSD: A review. Journal of EMDR Practice and Research, 3(4), 264-278.

    • Myers, L., Sarudiansky, M., Korman, G., in Baslet, G. (2021). Using evidence-based psychotherapy to tailor treatment for patients with functional neurological disorders. Epilepsy & Behavior Reports, 16, 100478.

    • Seidler, G. H., in Wagner, F. E. (2006). Comparing the efficacy of EMDR and trauma-focused cognitive-behavioral therapy in the treatment of PTSD: a meta-analytic study. Psychological medicine, 36(11), 1515-1522.

    • Shapiro, F. (2001). Eye movement desensitization and reprocessing: Basic principles, protocols and procedures (2nd ed.). New York: Guilford

    • Solomon, R. M., in Shapiro, F. (2008). EMDR and the adaptive information processing modelpotential mechanisms of change. Journal of EMDR practice and Research, 2(4), 315-325.

    • Valiente-Gómez, A., Moreno-Alcázar, A., Treen, D., Cedrón, C., Colom, F., Perez, V., in Amann, B. L. (2017). EMDR beyond PTSD: A systematic literature review. Frontiers in psychology, 8, 1668.